Pomen leta aktivnega staranja

Svet | 18.01.2012, 11:04

Leto 2012 je evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti. Je priložnost za razmislek o tem, da se življenjska doba Evropejcev daljša, in o možnostih, ki jih to prinaša. Pojem aktivno staranje predpostavlja, da je življenje bogato tudi po šestdesetem letu in tudi družba se vse bolj zaveda, kako dragocen je lahko prispevek starejših.

Evropska unija vsako leto poimenuje leto po določeni aktualni temi. Leto 2011 je bilo namenjeno prostovoljstvu, letošnje pa aktivnemu staranju in medgeneracijski solidarnosti. Pretežni del stare celine se sooča s podobnimi demografskimi trendi: podaljševanje življenjske dobe in nizka rodnost. Posledica tega so vse številčnejše starejše generacije in maloštevilne mlade generacije, kar vodi v demografsko staranje družbe. Spremembam bodo v prihodnje posebej izpostavljena področja socialne zaščite, zdravstvenega varstva, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, pa tudi področja šolstva, kulture, prostorskega planiranja, varnosti, prometa itd.

Evropska komisija in dansko predsedstvo Evropske unije sta začetek celoletne kampanje obeležila z dvodnevno konferenco o inovacijah kot viru novih rešitev za prihodnje izzive starajočega se prebivalstva v Kobenhavnu.

Cilji leta aktivnega staranja 2012

Cilj evropskega leta 2012 je osveščati javnost o aktivnem staranju, zlasti o zaposlovanju, sodelovanju v družbi in neodvisnem življenju starejših. Pri tem so posebej izpostavljena naslednja področja:

• spodbujanje aktivnega staranja in zaposlovanja tako za tiste, ki še niso dopolnili upokojitvene starosti, kot za tiste, ki so že v pokoju;

• spodbujanje aktivnega staranja na lokalnem nivoju s pomočjo večje socialne vključenosti, prostovoljstva, ustrezne oskrbe;

• promocija zdravega staranja in neodvisnega življenja;

• spodbujanje družbe vseh starosti z večanjem solidarnosti med generacijami, kakor tudi priznavanje vrednot in identitete starejših ter priznanje njihovega prispevka v družbi.

V Sloveniji je ključno vlogo pri obeleževanju Evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti 2012 prevzelo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.

Staranje prebivalstva skrbi 37 odstotkov Slovencev in 42 odstotkov Evropejcev

Po raziskavi Eurobarometer, ki so jo objavili v Bruslju ob začetku evropskega leta, staranje prebivalstva sicer skrbi le 37 odstotkov Slovencev in 42 odstotkov Evropejcev. Javno mnenje glede problema staranja je po navedbah Eurobarometra v velikem nasprotju s stališčem oblikovalcev politike, po mnenju katerih je demografsko staranje v Evropi velik problem.

Na vprašanje, ali se strinjajo, da bo treba uradno upokojitveno starost v Sloveniji oziroma EU povišati do leta 2030, je pritrdilno odgovorilo 45 odstotkov Slovencev oziroma 33 odstotkov Evropejcev. Več kot 60 odstotkov vprašanih je prepričanih, da bi moralo biti dovoljeno delati tudi po upokojitveni starosti, tretjina vseh vprašanih pa pravi, da bi tudi sami želeli delati dlje. To bi si sicer želelo le 16 odstotkov Slovencev.

Povprečna upokojitvena starost v letu 2009 približno 61,5 leta

Čeprav je običajna upokojitvena starost 65 let, je bila leta 2009 povprečna upokojitvena starost približno 61,5 leta, gibala pa se je od nekoliko manj kot 59 let do nekaj čez 65 let, je pokazala raziskava.

Za povojno generacijo, ki se bliža starosti, aktivno staranje pomeni:

- da ostane delovno aktivna in predaja izkušnje,

- da ostane družbeno aktivna,

- da živi kar se da zdravo in zadovoljno življenje.

V družbi, v kateri število starejših hitro narašča, pomeni aktivno staranje tudi solidarnostno vez med generacijami. Naloga politikov in deležnikov bo izboljšati možnosti za aktivno staranje in samostojno življenje starostnikov, in sicer na tako različnih področjih, kot so zaposlovanje, zdravstveno varstvo, socialne storitve, izobraževanje odraslih, prostovoljstvo, stanovanjska politika, informacijske storitve, promet.

Kaj menijo poslušalci Radia Ognjišče?

Odgovori iz radijske klepetalnice 18. januarja 2012:

Almira (Primorska): "Staranja se ne bojim. Včasih pa premišljujem o smrti, tega me je malo strah, ali bom umrla predvidena. Glede doprinosa starejših pa, pri nas je bila stara mama vse do smrti glava družine. Sama se vedno rada posvetujem s starejšimi, četudi jih potem ne upoštevamo."

Valentina (zgornja Vipavska) : "Staranje je odvisno od človeka do človeka. sama sem živela na Švedskem, kjer sem opravljala učiteljski poklic do 64. leta. Imela sem veliko volje in energije za delo, da bi lahko delala še kakšno leto. Je pa res, da so bili tudi pogoji taki, da sem se vedno dobro počutila. Zdi se mi, da po upokojitvi ni treba, da začnemo obupavati. Sama rada berem, telovadim, vrtnarim, hodim v cerkev. Odvisno, ali si naravnan pozitivno ali negativno. Moje pravilo je: če je danes slabo, je jutri še en dan."

Jelka (Borovnica): "Cenim stare ljudi in njihovo modrost. Hudo mi je, da se starjšim ne prisluhne dovolj, čeprav so zgodovinsko prestali marsikaj. Mislim, da se mora človek vse življenje učiti in truditi za to."

Albina (MB): "Stara leta so lepa leta. Po upokojitvi sem pomagala še na kmetijah. Zdaj pa sem v mestu in se mi zdi, da sem vedno aktivna."

Darinka (Celje): "Starejšim ljudem, ki bi še želeli delati, bi jim morali to omogočati. sama sem prostovoljka v domu upokojencev. Opažam, da starejši, ki so še pri moči, premalo pomagajo nemočnim. Ko si v pokoju, je zelo dobro, da se vključiš v kakšno skupino in tam deluješ.  Jaz sem se šele v starosti priključila folklorni skupini. Treba je biti aktiven do konca."