Od petka do petka: 20. - 27. januar 2012

| 29.01.2012, 15:58 Matjaž Merljak

Po skoraj dveh mesecih od predčasnih parlamentarnih volitev smo vendarle dobili mandatarja za sestavo nove vlade, Janeza Janšo. Novo ministrsko ekipo mora predlagati najpozneje do 12. februarja. Po novem bomo imeli 11 ministrstev. V preteklem tednu je godoval zavetnik novinarjev, Frančišek Saleški, sklenili smo Teden molitve za edinost kristjanov. Dostojno so nas zastopali tudi športniki, predvsem smučarji in rokometaši.

Slovenija
Nova vlada do 12. februarja?
Potem ko zmagovalec predčasnih parlamentarnih volitev Zoran Janković pred dvema tednoma ni dobil niti polovice glasov vseh poslancev za mesto mandatarja, so desnosredinske stranke SDS, Lista Virant, SLS, DeSUS in NSi v sredo podpisale koalicijsko pogodbo in v državni zbor vložile kandidaturo Janeza Janše za mandatarja. Poslanci so o njem glasovali včeraj. Več v prispevku Tanje Dominko.

Predsednik SDS Janez Janša je bil včeraj v državnem zboru izvoljen za mandatarja za sestavo nove vlade. Na tajnem glasovanju ga je podprlo 51 poslancev, proti jih je bilo 39. Po izvolitvi in prisegi je Janša glasovanje ocenil kot "zmago razuma".
To je bil racionalen korak po zapletih ob volitvah, je dejal Janša, podpis koalicijske pogodbe pa označil za "edino pametno rešitev".
Rezultat glasovanja je po njegovih besedah v okviru pričakovanega, enako velja tudi za razpravo poslancev. Ponovil je, da ga veseli, da so se stranke poenotile glede ocene stanja v državi in da bo na tej podlagi lažje iskati in usklajevati rešitve.
Kako bodo postopki stekli naprej? Po besedah predsednika državnega zbora Gregorja Viranta je nadaljnje oblikovanje vlade v veliki meri odvisno od tega, kaj se bo dogajalo z novelo zakona o vladi, ki jo je sprejel državni zbor. Novela naj bi stopila v veljavo prihodnjo soboto, takrat pa bo izpolnjen tudi formalni pogoj za predložitev liste kandidatov za ministre. Katera so njihova imena, še ni znano. Razrez ministrstev po strankah je sicer že dogovorjen, dokončno pa naj bi koalicija kadrovske zadeve dorekla v naslednjih dneh. Vlado naj bi sicer dobili do 10. februarja.
Poglejmo nekatere odzive po včerajšnji izvolitvi Janše za mandatarja.
Uspešno delo mu je najprej zaželel predsednik republike Danilo Türk. Izvolitev mandatarja ocenjuje kot pomemben korak na poti k oblikovanju nove vlade, ki jo Slovenija nujno potrebuje za uspešno reševanje težav, ki jih povzročata finančna in gospodarska kriza.
Predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Janković je Janši prav tako čestital in mu zaželel uspešno delo.
Dosedanji premier in predsednik SD Borut Pahor je poudaril, da ima prihodnja vlada priložnost in odgovornost, da tudi ob njihovi pomoči uspe.
Čestitke Janši za izvolitev za novega mandatarja prihajajo tudi iz tujine. Predsednik Evropske ljudske stranke Joseph Daul je meni, da je to zelo spodbudna novica iz Slovenije. Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso pa je prepričan, da se bo Janša ponovno izkazal z voditeljskimi sposobnostmi.
Na Janševo izvolitev os se odzvali tako tudi v gospodarskih krogih in sindikati. V Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so glede na izkušnje iz prejšnje Janševe vlade prepričani, da bo imela nova vlada dovolj posluha in volje za ureditev problemov, ki jih imajo obrtniki. Prepričani so, da bo Janša dober socialni partner.
Izvršna direktorica Združenja Manager Sonja Šmuc pa ocenjuje, da je eno od področij, na katerih bi morala nova vlada takoj ukrepati, področje davkov. Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič pa je izrazil upanje, da bo nova vlada vodila socialni dialog. Tega je v svojem nastopu Janša že napovedal in dejal, da bodo poslali socialnim partnerjem tudi predlog socialnega medgeneracijskega sporazuma.
Razprava o novem mandatarju je sicer trajala dobrih sedem ur, v njej pa so podporo Janši izrekali poslanci v sredo podpisane koalicijske pogodbe med SDS, Listo Virant, SLS, DeSUS in NSi, podporo sta mu napovedala tudi oba poslanca narodnih manjšin, medtem ko so mu nasprotovali v Pozitivni Sloveniji in Socialnih demokratov.

    Povejmo, da se je predsednik republike Danilo Türk tokrat odločil, da za mandatarja za sestavo nove vlade v drugem krogu ne bo predlagal nikogar. Dejal je tudi, da mu nobena izmed strank ni predlagala katerega izmed kandidatov, čeprav to ne drži, saj mu je Nova Slovenija predlagala prav Janšo.  Koalicijska pogodba za Slovenijo 2012-2015 desnosredinskih strank med drugim predvideva dvig meje dohodninskih razredov, kadrovanje bo potekalo po sposobnostih in poštenju, zavezali so se tudi, da se politika ne bo vmešavala v delo medijev. DeSUS je uspel tudi z zavezo, da pokojnine ob zagonu gospodarstva ne bodo nižje od 60 odstotkov povprečne plače. Janša je po podpisu pogodbe povedal: „Prva stvar, ki jo Slovenija takoj potrebuje je finančni okvir za letošnje leto, torej rebalans proračuna. Ob sprejemanju le-tega bo treba popraviti cel paket zakonov, ki ponekod dovoljujejo večjo porabo od tega, kar ustvarimo. Sprejeti bo treba tudi nekatere zaveze tudi na ustavni ravni, ki bodo dolgoročno stabilizirale proračun, omejile zadolževanje preko razumne meje.“
DZ je sprejel tudi novelo zakona o vladi, s katero je število ministrstev zmanjšal na 11, med drugim tožilstvo prenaša pod okrilje ministrstva za notranje zadeve, kulturni resor pa združuje z resorji izobraževanja, znanosti in športa.
    Nova je tudi napoved evropskega poslanca Milana Zvera, da bo kandidat SDS na volitvah za predsednika republike, ki bodo v Sloveniji v jeseni. Aktualni predsednik Danilo Türk se še ni izjasnil, ali bo vnovič kandidiral.

    Rekordne cene pogonskih goriv
Cene bencina v Sloveniji so spet dosegle rekord. 95-oktanski bencin je dražji za 2,6 centa na 1,4 evra, cena 100-oktanskega je dražja za 2,7 centa, dizel se je podražil za slaba 2 centa, liter kurilnega olja pa po novem stane več kot en evro. Tako je treba po novem za 50-litrski rezervoar plačati več kot 70 evrov. Po napovedih analitikov se cene še ne bodo ustavile. Samo Italija v naši soseščini ima dražji bencin. Naraščanje cen surove nafte je posledica zaostrovanja odnosov v Iranu, nemirov v Nigeriji in precejšnjega upada vrednosti evra.
Slovenski avtoprevozniki opozarjajo, da bodo višje cene še dodatno poslabšale njihov položaj. V primerjavi z dražjim gorivom bi morali zvišati cene prevozov, a si tega ne morejo privoščiti, saj že zdaj niso konkurenčni.

Cerkev
Spominska maša ob 60-letnici zažiga škofa Vovka
Novomeška škofija je s sveto mašo in spominsko slovesnostjo minulo soboto počastila mučenca - božjega služabnika škofa Antona Vovka. Slednjega so na železniški postaji v Bršljinu pri Novem mestu 20. januarja 1952 polili z bencinom in zažgali. Bog ga je pri življenju ohranil še dobrih deset let. Slovesnost v novomeški stolnici je vodil ljubljanski nadškof Anton Stres. Kot je povedal v spominskem govoru, se je napad na škofa Vovka zgodil v času, ki ni spoštoval človekovih pravic.
„Če bi človekove pravice res spoštovali, pri nas ne bi bilo toliko sovražnega govora in širjenja neresnic na račun katoličanov in Cerkve. Seveda se bo vedno dogajalo, da se bo kdo spozabil in šel v svojem izražanju čez meje, ki so v demokratični in strpni družbi postavljene sovražnemu govoru in vsem drugim oblikam nestrpnosti. Če državne ustanove in javno mnenje takim spodrsljajem dajejo potuho ali javno podporo. To se je zelo očitno zgodilo pred 60 letu tu v Novem mestu in še neštetokrat pozneje v podobnih, četudi manj brutalnih primerih.“
Pri spominskem bogoslužju so bili navzoči tudi škofje Marjan Turnšek, Jurij Bizjak, Anton Jamnik in Andrej Glavan. Pred stolnico so blagoslovili doprsni kip škofa Vovka. Slovesnosti so se udeležili tudi birmanci novomeške dekanije iz leta 1952, ki so morali zaradi omenjenih napetosti tisto leto k birmi v Ljubljano. Med njimi je bil tudi sedanji novomeški škof Glavan.

God zavetnika katoliških novinarjev
24. januarja goduje sveti Frančišek Saleški, zavetnik katoliških novinarjev. Slednji si je namreč domislil, da bo svoje pridigarske misli objavil na letakih, ki jih je raznašal po hišah in pritrjeval na zidove. Zaradi izvirne komunikacijske domislice ga je papež Pij XI. leta 1923 razglasil za zavetnika novinarjev. No, dan za njegovim godom smo se novinarji slovenskih katoliških medijev zbrali na študijskem posvetu v Hiši kruha uršulink pri Svetem Duhu nad Škofjo Loko. Veliko smo slišali o strateškem načrtu nove evangelizacije, ki pa je šele v izdelavi in ga bodo morali potrditi slovenski škofje. Namen nove evangelizacije bo poglabljati vero in osebno gorečnost posameznika.
Predsednik Komisije za sredstva družbenega obveščanja, murskosoboški škof Peter Štumpf, je o poslanstvu katoliških medijev med drugim povedal:
„Vi kot katoliški novinarji ste poklicani, oziroma oprostite izrazu – zapeljani od živega Boga, da najprej živite z Jezusom Kristusom, nato o njem pišete in govorite. Poslani ste v svet, na okope tega sveta. V tisti prostor, ki ga papež zelo posrečeno imenuje dvorišče poganov ali ljudstev. Na tem dvorišču naj bi se razvil dialog med vernimi in nevernimi v tistih vprašanjih, ki so nam vsem skupna in so odsev resnice o Bogu. Bog želi, da ga tudi s pomočjo medijev spremljate do naših oddaljenih,  nevernih in brezbrižnih bratov in sester.“

Sklep Tedna molitve za edinost
Sredi tedna smo na svetovni ravni sklenili Teden molitve za edinost kristjanov pod geslom „Vsi bomo spremenjeni v moči zmage našega gospoda Jezusa Kristusa.“  V Cerkvi na Slovenskem se je v tem tednu zvrstilo mnogo dogodkov. To je teden, ko je na prvo mesto postavljena predvsem molitev, je dejal voditelj odbora za ekumenizem v škofiji Murska Sobota, Jože Vinkovič.
„Radi bi čim več medsebojnega sodelovanja, da bi skupaj molili. To je naša dolžnost, saj bo prav edinost neke vrste preizkusni kamen našega krščanstva, da med brati in sestrami v osnovi iste (krščanske) vere najdemo skupni jezik in vsaj minimalno obliko čaščenja Boga."

Apostolska nunciatura zainteresirana za nakup objekta v Ulici stare pravde
Apostolska nunciatura Svetega sedeža v Sloveniji je edina, ki je oddala ponudbo za nakup objekta v ulici Stare pravde 6 v Ljubljani. Ponujena cena za objekt je enaka izklicni, in sicer 1,34 milijona evrov. Njihova želja je, da bi jo začeli uporabljati čim prej, predvidoma pa naj bi se to zgodilo v letu 2013. Odvetnica Mateja Maček je v imenu nunciature povedala, da je potrebno za gradnjo in obnovo hiše pridobiti vsa ustrezna dovoljenja, kar pa zahteva čas.
„Ko bo pogodba sklenjena, se bo nunciatura potrudila, da bodo čim prej izdelani vsi projekti in bodo pridobljena upravna dovoljenja, da se bo hiša obnovila."
Nunciatura na stalni sedež v Sloveniji čaka vse od imenovanja prvega stalnega nuncija v Ljubljani leta 1995.

Družba in kultura
42. srečanje Slovencev v Videmski pokrajini in v Posočju
V Tolminu so se prejšnjo soboto tradicionalno zbrali Slovenci iz Videmske pokrajine z obeh strani meje. Gostje so na okrogli mizi spregovorili o načrtovani gradnji čezmejnega visokonapetostnega daljnovoda Okroglo-Videm, o ukrepih kohezijske politike in ostalih skupnih temah Posočja in obmejnega območja Videmske pokrajine.
Predstavnike občin, kulturnih ter športnih ustanov z obeh strani meje je nagovorila podpredsednica državnega zbora Ljudmila Novak. Poudarila je, da je slovenska beseda v različnih narečjih v Videmski pokrajini živela naprej in se ohranila do danes kljub težki zgodovini prve in druge svetovne vojne. Poudarila je tudi prizadevanja za sestavo nove slovenske vlade, v kateri bo dobil svoje mesto tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu.
"In prepričana sem, da se bo ta minister ali ministrica zavzemal za to, da bo Italija dosledno uresničevala zaščitni zakon in da boste tudi na drugi strani državne meje še naprej lahko ponosni Slovenci in uresničevali vse tisto, kar vam kot manjšini pripada."
Na slovesnosti so podelili tudi Gujonovi priznanji. Prejela sta ju časopisa Novi Matajur in Dom, ki med Slovence v Italiji obveščata o pomembnih dogodkih in sta pomembna za ohranjanje slovenske besede.

140-letnica rojstva Jožeta Plečnika
23. januarja je minilo 140 let od rojstva arhitekta Jožeta Plečnika, ki je s svojimi deli zaznamoval tri prestolnice – na Dunaju in v Pragi je ustvarjal po eno desetletje, v Ljubljani pa dobra tri. Deloval je na več ravneh - z Narodno in univerzitetno knjižnico je ustvaril prostor duhovne kulture, s Križankami prostor umetnosti, za športne dejavnosti je zgradil stadion za Bežigradom, političnim shodom je namenil Kongresni trg, nabrežje Ljubljanice uredil za mlade zaljubljence, park Tivoli pa za mestne sprehajalce. Umetnostni zgodovinar dr. Damjan Prelovšek, eden največjih poznavalcev Plečnika pri nas, je v pogovoru za naš radio povedal, da je država do obnavljanja njegovih stvaritev precej mačehovska. O stadionu za Bežigradom je povedal: „Tam je vse protizakonito narejeno. Sedanji lastnik stadion namerno uničuje. Pravzaprav bi ga lahko po kateremkoli zakonu o spomeniškem varstvu prijeli, če bi kdo želel, vendar se to ne zgodi, kar je lep primer, da je naša država še zelo daleč od pravne države.“
Obletnice Plečnikovega rojstva se je spomin celo Google, ki je na svoji strani v ponedeljek prikazoval Plečnikovo Tromostovje.

Mirko Cuderman nagrajen za življenjsko delo
Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti je s svojimi najvišjimi priznanji nagradil izjemne dosežke na področju kulturnih dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo za prispevek k zborovski glasbi je prejel muzikolog, zborovodja in pedagog Mirko Cuderman. Vodil je najvidnejše slovenske zbore, kot sta Komorni zbor RTV Slovenija in Slovenski oktet. Ustanovil je tudi zbor Consortium musicum. „Z njim sem izvedel skoraj 400 koncertov, in to so bile večinoma prve izvedbe skladb, ki jih Slovenci še niso slišali." Cuderman je vodil tudi Slovenski komorni zbor, ki je še danes edini profesionalni pevski zbor v Sloveniji.

Partnerska mesta EPK Maribor
Prestolovanje evropski kulturi je pred dvema tednoma uradno prevzel Maribor, v teh dneh pa sta se mu pridružili tudi partnerski mesti Slovenj Gradec in Velenje.
„Naše mesto je zavezano kulturi in miru. Skozi ta kulturna dogajanja je bil ustvarjen utrip, ritem našega mesta. Dežela Koroška bo imela priložnost, da se predstavi Evropi in da na ogled postavi našo kulturo, ki je nenazadnje identiteta naših prednikov in vseh, ki tu živimo in ustvarjamo,“ … je povedal dozdajšnji slovenjgraški župan Matjaž Zanoškar. Uradno pa je svoje partnerstvo mariborskemu EPK-ju včeraj ponudilo tudi Novo mesto. Do konca leta načrtujejo več kot 55 prireditev, njihova vrednost pa je ocenjena na 812.000 evrov.

Šport
Zlata lisica, Kitzbühel, rokometno EP v Srbiji
Športni pregled dogodkov pa začenjamo kar v domači Kranjski Gori, kjer so se minuli konec tedna zbrale najboljše smučarke sveta. V kombinaciji dveh tekem za skupno zlato lisico je bil v soboto na sporedu veleslalom, v nedeljo pa še slalom. Poglejmo veleslalomske dosežke: zmagala je Francozinja Tessa Worley, pred Italijanko Frederico Brignone in Nemko Viktoria Rebensburg. Naša najboljša smučarka Tina Maze je bila peta, tik za Vonnovo. Ana Drev je zasedla 26. mesto. Naslednji dan je bila Mazejeva še bliže stopničkam, na četrtem mestu. Kako je ocenila obe tekmi:
„Sem lahko zadovoljna s tem. Nisem bila 100 %, trebušna viroza se pozna na organizmu. Borila sem se, na to sem ponosna in dokazala sem, da tudi raznorazne polemike lahko pustim ob strani.“
Zlata lisička letošnjega tekmovanja je šla v roke Finke Tanje Poutiainen, druga v seštevku je bila Michaela Kirchgasser, tretja pa naša Tina Maze.
    Moška smučarska karavana je bila v Kitzbühlu, kjer so izvedli sloviti smuk in slalom. Najboljši je bil švicarski veteran Didier Cuche, ki je na znameniti strmini nastopil še zadnjič v karieri in se s peto zmago vpisal med legende. V igri stotink za njim pa je bil uspešen tudi Slovenec Andrej Šporn na sedmem mestu. „Velik del proge je bil odpeljan res zelo dobro, potem sem na žalost naredil napako tik pred zadnjim vmesnim časom, ko me je potegnilo v cel sneg in mi vzelo vso hitrost. Prepričan sem, da bi bil z boljšo številko tudi precej spredaj. Res pa, da so bile zelo majhne razlike, tudi z glavo sem bil danes pripravljen na stopničke.“
    Zelo dobro so nas zastopali tudi smučarski skakalci v Zakopanih na Poljskem. Obakrat se je zelo izkazal Peter Prevec, in sicer s 4. in 6. mestom.
„Upam, da je bila danes tista prelomnica, da se je odprlo in bom odslej lažje skakal med deseterico. Bomo videli.“
Lepo so ga dopolnili tudi ostali: Robert Kranjec je bil peti, Jurij Tepeš osmi, Jernej Damjan 11., do točk je prišel tudi debitant v svetovnem pokalu Jaka Hvala.
    Moška rokometna reprezentanca se je dobro borila na Evropskem prvenstvu v Srbiji. Po preboju v drugi del tekmovanja so jo čakale tri tekmice. S Francijo je izgubila 26 proti 28. Dva dni zatem so naši rokometaši na krilih Dragana Gajiča strli Madžare z 32:30. Španci pa so naše premagali za 3 gole, a se je Slovenija prebila celo do boja z Makedonci za 5. mesto v Evropi. „Odprla se nam je priložnost, da zaigramo za 5. mesto. Vemo, da smo si tudi sami zadali ta cilj kot ekipa. To srečo smo si sprovocirali s samim nastopom, odnosom, hotenjem in voljo, kar smo prikazali na tem EP, “  je povedal selektor Boris Denič. Če si je naša izbrana vrsta zagotovila tudi nastop na aprilskem kvalifikacijskem turnirju za olimpijske igre v Londonu, boste izvedeli v prihodnji oddaji.