Kaj je zaznamovalo svet v letu 2011?

Svet | 30.12.2011, 15:00

Vstaje v arabskem svetu, silovit potres in cunami na Japonskem, ki sta poškodovala jedrsko elektrarno v Fukušimi, pokol na Norveškem, smrt Osame Bin Ladna pred 10. obletnico terorističnih napadov na dvojčka Svetovnega trgovinskega centra, Pentagon in Washington, popoln umik ameriških sil iz Iraka, zastoj v bližnjevzhodnem mirovnem procesu, novi spori na severu Kosova.

To so dogodki, ki so odmevali v letu, ki se počasi poslavlja. Za naš radio sta jih pokomentirala direktor Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Zijad Bečirović in profesor na Fakulteti za družbene vede Bogomil Ferfila.

Padali so avtoritarni režimi v arabskem svetu

V arabskem svetu je začelo vreti že lanskega decembra, revolucionarni ogenj se je iz Tunizije začel širiti v ostale države in še ni ugasnil. Eden za drugim so padali avtoritarni režimi. "Globalizacija in ostali svetovni dogodki so vplivali na to, da so se začele množice v arabskem svetu, v mislih imam predvsem Severno Afriko in regijo Bližnjega vzhoda, boriti za svoje pravice," pojasnjuje Bečirović. Po njegovem mnenju do protestov ni prišlo prej zaradi podpore Zahoda tamkajšnjim režimom in njihovega sodelovanja. "Ker zahodni svet ni gradil partnerskih odnosov oziroma javne diplomacije z arabskimi množicami, ampak z osovraženimi režimi, takšno nenaravno stanje, stanje represije ni moglo na daljši rok zagotoviti vladavine posameznih režimov. Prišlo je do arabske pomladi. Pravzaprav se mnogi ugledni strokovnjaki strinjajo, da ne gre samo za arabsko pomlad, ampak predvsem za jesen arabskih vladarjev," dodaja. Od položaja, ki sta ga zasedala dolga leta, sta se prva poslovila voditelja Tunizije in Egipta. V Tuniziji so bile jeseni že volitve v ustavodajno skupščino, v Egiptu pa potekajo prve parlamentarne volitve po strmoglavljenju Hosnija Mubaraka, a spremlja jih nasilje. Po krvavi vojni, ki jo je v Libiji zanetil tamkajšnji diktator Moamer Gadafi, sta poleti padla tako on kot njegov režim, jemenski predsednik je medtem v odstop privolil v zameno za kazensko imuniteto. A medtem ko je maroškega kralja dogajanje v sosednjih državah spodbudilo k reformam, se sirski predsednik Bašar Al Asad trdno oklepa stolčka in pri zatiranju vstaje ne izbira sredstev. "V tem delu sveta bodo civilna družba in prepovedane stranke bile še hud boj, a proces je začet. Kakšne bodo končne posledice, pa je težko predvideti, ker Zahod formalno podpira upornike, a po drugi strani še naprej sodeluje z režimi, nekatere najmočnejše države sveta jih podpirajo celo z oborožitvijo," je še prepričan Bečirović.

Japonska se je pobrala po marčevski katastrofi

Marca je pozornost mednarodne skupnosti z dogajanja v arabskem svetu prešla na Japonsko. Deželo vzhajajočega sonca je namreč stresel silovit potres, najmočnejši v njeni sodobni zgodovini. Povzročil je do 14 metrov visoke valove, ki so na severovzhodu za seboj pustili pravo opustošenje in ogromno število žrtev. "Bil je strahoten potres, 9. stopnje, ki so ga čutili tudi v Tokiu. Vse, kar se je tam zgodilo, je, da so se stresle šipe. V Evropi verjetno ne bi pokonci ostala niti ena hiša. Glede tega so odlično naredili izpit. Bili so pripravljeni tudi na popotresne valove. A tako visokega niso pričakovali," se spominja Ferfila. Cunami je močno poškodoval jedrsko elektrarno Fukušima in Japoncem jo je uspelo spraviti pod nadzor šele devet mesecev pozneje. Ferfila pravi, da je pri sanaciji nuklearke prišla na dan značilnost Japoncev, ki jo spoznaš, če dalj časa živiš tam. "Verjetno so eden najbolj tehnologiziranih narodov, razvitih narodov sveta, vendar zelo šepajo na inovativnih, kreativnih rešitvah. Oni ne morejo priti z neko hitro rešitvijo na dan. Prav to se je pokazalo, ko so se začeli problemi s Fukušimo. Niso mogli najti neke nove rešitve. Preigravali so že utečene scenarije, zato je popravilo trajalo toliko časa," pojasnjuje. Ferfila ob tem dodaja, da se je Japonska že pobrala, po njegovem se bodo rane hitro zacelile, saj je tresenja tal konec koncev vajena.

Norveško pretresel napad skrajneža

Pravi šok je julija doživela Norveška. 77 ljudi je umrlo v napadih skrajneža Andersa Breivika. Najprej je sprožil avtomobil bombo pred poslopjem vlade v Oslu, ker mu popolno uničenje ni uspelo, se je odpravil še na otok Utoya, kjer je v strelskem pohodu pobil številne mlade ljudi in se nato predal policistom. Sojenja bo konec spomladi, glede na to, da ga je več zdravnikov ocenilo za neprištevnega, ga verjetno namesto zaporne kazni čaka zdravljenje v psihiatrični bolnišnici. Tragedija je udarila kot strela z jasnega, še posebej zato, ker se je večina obveščevalnih služb v minulem desetletju osredotočala na nevarnost islamskega ekstremizma.

Bin Laden mrtev, Američani iz Iraka

Presenečenje je bilo toliko večje tudi zato, ker si je po smrti voditelja teroristične mreže Al Kaida Osame Bin Ladna, oddahnil precejšen del sveta. Maja so ZDA pokončale sovražnika številka ena, režiserja napadov 11. septembra 2001. "Za Američane je bil to pomemben dogodek. Američani so kot narod vedno centrirani na vodjo. Če za vse krivijo oziroma hvalijo predsednika ZDA, gledajo podobno tudi na ostale voditelje," poudarja Ferfila in pravi še, da gre pravzaprav za simbolično zmago, saj je bil Bin Laden le vrh ledene gore terorizma. Ob tem spominja na nerešena spor med Izraelci in Palestinci ter iransko jedrsko vprašanje, prav tako tudi položaj v Iraku. "Američani ugotavljajo, da je bil Irak napaka, dobra operacija pa je bil Afganistan," meni Ferfila. Iz Iraka se ameriške sile slabih devet let po invaziji dokončno umikajo, iz Afganistana jih odhaja dobršen del. Po besedah Ferfile se mednarodna skupnost končno zaveda, da vojaška rešitev ni prava, ampak da je treba "dobiti investicije, a v zdajšnji krizi je malo takšnih, ki bi bili pripravljeni investirati v takšni gospodarstvi, takšni okolji, kot sta iraško in afganistansko. Kot kaže, se državi vračata tam, kjer sta že bili." Z mrtve točke pa se niso premaknili odnosi med Izraelci in Palestinci. Izrael je nadaljeval gradnjo judovskih naselbin na zasedenih palestinskih ozemljih, zato se palestinska stran ni želela vrniti za pogajalsko mizo v bližnjevzhodnem mirovnem procesu. Zaradi zastoja je palestinski predsednik Mahmud Abas septembra vložil prošnjo za polnopravno članstvo v Združenih narodih.

Sever Kosova ostaja nemiren, to izkoriščajo kriminalne združbe

Še naprej ostaja aktualen tudi spor med Beogradom in Prištino. Na severu Kosova je znova zavrelo konec julija, napetosti med Albanci in Srbi ter Kforjem pa še trajajo. "Odgovornost Beograda je velika, zavedati pa se moramo, da imajo na severu Kosova oblast kriminalne strukture. To je ozemlje, na katerem poteka nezakonita trgovina tihotapljenja tako ljudi kot blaga. To je torej območje doseganja enormnih profitov, kriminalne združbe bi zato najraje obdržale status quo," je prepričan Bečirović, ob čemer dodaja, da je dogajanje zelo upočasnilo približevanje Srbije Evropski uniji. Po njegovem je zelo malo verjetnosti, da bo prišlo do stabilizacije tega dela Balkana v nekaj mesecih. To vpliva na vso regijo zahodnega Balkana, Bečirović opozarja, da brez dialoga ne bo šlo.