Jure SešekJure Sešek
Aleš KarbaAleš Karba
Andrej ŠinkoAndrej Šinko

Spremembe na področju socialne zakonodaje

Slovenija | 31.12.2011, 01:30

V prihodnjem letu bo začel veljati nov zakon o pravici do socialne pomoči. Vloga za otroški dodatek, štipendije, socialno pomoč, znižano plačilo vrtca, subvencionirano malico in najemnino je po novem enotna, poslati pa jo je treba na Center za socialno delo (CSD). Občine namreč nimajo več pristojnosti odločanja o znižanem plačilu vrtca in podobnem. Na CSD bodo morali z enotno vstopno točko izdati približno 600 tisoč odločb in za vsakega upravičenca posebej preveriti podatke iz 44 baz.

V prihodnjem letu bo začel veljati nov zakon o pravici do socialne pomoči. Vloga za otroški dodatek, štipendije, socialno pomoč, znižano plačilo vrtca, subvencionirano malico in najemnino je po novem enotna, poslati pa jo je treba na Center za socialno delo (CSD). Občine namreč nimajo več pristojnosti odločanja o znižanem plačilu vrtca in podobnem. Na CSD bodo morali z enotno vstopno točko izdati približno 600 tisoč odločb in za vsakega upravičenca posebej preveriti podatke iz 44 baz.

Vse pravice bo treba uveljavljati na centru za socialno delo

Novo zakonodajo, ki bo uveljavljena s 1. januarjem, sestavljata zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev in zakon o socialnovarstvenih prejemkih. Ko bo Center za socialno delo (CSD) prvič odločal o kateri koli pravici po novem zakonu, bo preveril tudi, ali in v kakšni višini je posameznik upravičen do vseh drugih pravic in subvencij, do katerih je bil do takrat upravičen na podlagi drugih odločb. Pravice iz javnih sredstev po novem zakonu se bodo v tem primeru priznale z dnem, ko začne veljati tista pravica, zaradi katere je center odločal po novem zakonu. Večina pravic, ki jih oseba že ima, ji velja do izteka veljavnosti odločb. Lahko pa ste v decembru oddali novo vlogo. V tem primeru bo center o vseh pravicah, ki jih doslej že prejema, odločil po novem zakonu.

Država si s tem prizadeva za sistem, ki bo bolj pregleden, denarno socialno pomoč pa naj bi dobili tisti, ki jo res potrebujejo. CSD po Sloveniji so se pred začetkom izvajanja nalog, določenih z omenjenima zakonoma, kadrovsko okrepili. Na centre se bo iz občin prezaposlilo 83 delavcev, 67 pa jih bodo na novo zaposlili. Generalni direktor direktorata za socialne zadeve na Ministrstvu Davor Dominkuš pojasnjuje: „Bistveno se spreminjajo nekateri prejemki, ki se zagotavljajo z novim predpisom. Dviguje se višina denarne socialne pomoči in državne štipendije, na novo se definira varstveni dodatek. Za te prejemke sigurno velja, da bodo ljudje na boljšem. Po uradni dolžnosti pa bomo na centrih preverjali, kako je z ljudmi, ki te pravice že imajo.“ Na osnovi vloge bo CSD zbral podatke iz 44 baz in s pomočjo informativnega sistema oziroma enotne vstopne točke izdal odločbo o višini pomoči, do katere bo posameznik upravičen.

Nekatere pravice se bodo preoblikovale

Novo vlogo za otroški dodatek so morali v decembru oddati tisti, ki jim stara odločba preneha z 31. decembrom, ali tisti, ki želijo to pravico uveljaviti prvič oziroma na novo, npr. v primeru, če se jim v decembru rodi otrok. Z uveljavitvijo nove zakonodaje bo državna štipendija za dijake, mlajše od 18 let, v mirovanju. Družine z dijaki do 18. leta starosti pa bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev dobile višji otroški dodatek, za kar je treba vložiti vlogo. S 1. januarjem državne pokojnine kot samostojnega prejemka ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine bodo lahko ob izpolnjevanju pogojev prejemali denarno socialno pomoč in/ali varstveni dodatek. CSD bo preračune opravil po uradni dolžnosti in vsem dosedanjim prejemnikom državne pokojnine v treh mesecih po uveljavitvi nove zakonodaje izdal odločbe.

Prejemnikom denarne socialne pomoči ni treba glede uveljavitve nove zakonodaje storiti ničesar. CSD bo v treh mesecih po uveljavitvi zakonodaje sam preveril izpolnjevanje pogojev in jih obvestil o tem.Denarna socialna pomoč bo, tako kot je veljalo že doslej, tudi po novem vračljiv dohodek. To pomeni, da ga v času življenja ni treba vračati, se pa upošteva pri omejitvi dedovanja.

Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve v odhodu Ivana Svetlika, prejema v Sloveniji socialno pomoč približno pol milijona ljudi. „Samo za socialne transferje gre okoli 600 milijonov evrov.“ Denar, ki ga država za različne socialne prispevke namenja iz državnega proračuna, pa ne bo manjši, zagotavlja Svetlik.

Predsednik skupnosti centrov za socialno delo Miran Kerin opozarja, da ta sistem ob prednosti prinaša tudi neznanke. „Za nobenega posameznika ne moremo vnaprej napovedati, ali bo na boljšem ali na slabšem.“

Kaj pa premoženje?

Mnoge Slovence je strah, da bodo zaradi lastnine nepremičnin izgubili pravico do socialnih transferjev. Vendar pa sta tako Svetlik kot Kerin zatrdila, da bo sistem za socialni šibke ljudi zagotovo pravičnejši ter bo preprečeval revščino v državi. Pri odločanju o pravicah se bo premoženje upoštevalo bolj kot do zdaj. Zaradi tega bo lahko znesek prejemka posameznika nižji kot do zdaj, nekateri pa bodo lahko katero od pravic tudi izgubili.

Slovenija, Sociala
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...