Alen SalihovićAlen Salihović

V Berlinu evropsko taizejsko srečanje mladih

Cerkev po svetu | 28.12.2011, 09:48 Marta Jerebič

V Berlinu se danes začenja 34. evropsko srečanje mladih, ki ga pripravlja taizejska skupnost. Nemška prestolnica bo tako do 1. januarja gostila okrog 30 tisoč mladih Evropejcev, ki so se odločili, da bodo Silvestrovo preživeli v znamenju molitve, meditacije, srečanja z drugimi mladimi ter razmišljanja o globokih temah v zvezi z družbenim in verskim življenjem ter pogovoru o aktualnih problemih.

V prvi vrsti bo seveda veliko Nemcev, približno 10.000. Druga največja skupina mladih, 6.000, so Poljaki, sledijo jim Hrvati, Francozi in Ukrajinci, 2.000 jih pride iz dežel po svetu in

1.800 Italijanov. Nekaj posebnega je, da jih pride 700 iz Belorusije. 500 do 600 bo Litovcev, Romunov in Portugalcev. Prvikrat se bo dogodka udeležilo tudi 30 mladih iz Hongkonga skupaj z romarji iz Japonske, Koreje in Argentine. V Berlinu bo tudi 250 Slovencev.

Nemška prestolnica je mesto z lastno zgodovino, ki jo je zaznamovala nedavna izkušnja fizične razdeljenosti z berlinskim zidom, kar je zaznamovalo tudi okolje družine in družbe. Danes hočejo gledati ljudje naprej. Med prebivalci, ki širijo svoj pogled v prihodnost z upanjem, ne da bi postali malodušni, in se obenem spominjajo svoje preteklosti, je velika moč,“je za italijansko agencijo SIR povedal tiskovni predstavnik taizejske skupnosti, brat David. Obstaja veliko hrepenenje po spravi v položaju, ki ga zaznamuje sožitje različnih verskih izročil, kot sta judovstvo in islam, s katerima načrtujejo srečanja in razpravljanje. To željo po spravi je po njegovih besedah čutiti po vseh mestih in povezuje verujoče in neverujoče.

Prior taizejske skupnosti brat Alois je v letošnji poslanici mladim spregovoril o solidarnosti. Sicer pa se bodo mladi na srečanju lotili tudi vprašanja sedanje krize v Evropi. Brat David je še povedal, da so gospodarska in politična vprašanja glavna skrb evropskih mladih. Zato bodo tudi delavnice s predavanji izvedencev za ekonomijo. Dve srečanji bosta z nemškimi poslanci, ki bodo odgovarjali na vprašanja mladih. Opažajo tudi, da jih veliko ne bo prišlo zato, ker si ne morejo privoščiti stroškov potovanja, drugi pa so na različne načine zbirali denar, da si lahko plačajo. Predvsem imajo v tem pogledu težave Poljaki, Litovci in Romuni, gospodarsko pešanje pa je splošno razširjeno. Brat Alois se v svojem pismu podrobno loteva vprašanja nove solidarnosti in njenih temeljev; potrebno jo je iskati v veri in delitvi dobrin z drugimi. Solidarnost po njegovih besedah pomeni tudi, da moramo znati povezovati vernike različnih verstev, prav tako tudi verujoče in neverujoče.

Kot je še povedal tiskovni predstavnik taizejske skupnosti, je bila skupina sobratov skupaj s prostovoljci v Berlinu že od septembra in pripravljala dogodek. Največja težava pri organizaciji je bilo majhno število ljudi po protestantskih in katoliških župnijah. Zato logistika ni bila lahka, glavno sodelovanje s civilnimi oblastmi pa je bilo presenetljivo. Mesto in nemške družine so spodbudili, naj sprejmejo romarje, obvestila o dogodku so nalepili po podzemni železnici in jih podpirali v vseh pogledih.

Cerkev po svetu
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija) Družine potrebujejo spodbud in medsebojne podpore ter zgledov.  (photo: lj_nadskofija)

Vzemimo Boga zares

Živimo v duhovni shizofreniji, ki na prvi pogled ni prepoznavna. Na eni strani poudarjamo, kako imamo pravico izbrati lastni slog in stil življenja, kako je naša pravica izbira identitete, celo ...

Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay) Skrbno izbirajmo obutev.  (photo: PixaBay)

Zakaj je dobro kupovati obutev popoldne?

Vida Ozis je ustanoviteljica blagovne znamke AN.NIKA, je direktorica Centra medicinske pedikure, razvila je medicinsko sponko - vse ostale, ki so prisotne na domačem trgu, so iz uvoza. Večina si ...