Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
60 let prihoda slovenskih frančiškanov v Avstralijo (foto: Stičišče avstralskih Slovencev)
60 let prihoda slovenskih frančiškanov v Avstralijo

Jubileji v Melbournu

| 01.12.2011, 06:20 Matjaž Merljak

V Avstraliji so na pragu poletnega časa. Rojaki praznujejo jubileje. V Kewju so praznovali zakonske jubileje, obletnico blagoslova cerkve, njihova igralska skupina je pripravila veseloigro Kje je meja, sicer pa se pripravljajo na 60. obletnico prihoda prvih slovenskih frančiškanov v Avstralijo.

S prvim decembrom so pod Južnim križem vstopili v poletni čas. V mesecu oktobru se je v slovenski skupnosti kot tudi v cerkvici sv. bratov Cirila in Metoda v Kew kar precej dogajalo. Na 29. navadno nedeljo je bil praznik zakonskih jubilejev. Že nekaj let se ta praznik dobro drži, saj p. Ciril med sv. mašo blagoslovi vse zakonske jubilante kot tudi tiste, ki praznujejo godove. Vsako tretjo nedeljo v mesecu je spodaj v dvorani tudi kosilo, ki ga izmenično pripravljajo članice društva sv. Eme. Po končanem kosilu na ves glas in z vsem veseljem nazdravljamo slavljencem, ki praznujejo v tistem mesecu. S tem je postala tako že kar tradicija. Rojaki so pa tudi veseli, saj je marsikateri od njih le deležen teh skupnih spominov.

20. oktobra je minilo že 43 let od blagoslova naše cerkve svetih bratov Cirila in Metoda, zato je bila misijonska nedelja v Kew tudi žegnanjska nedelja. Med slovensko skupnostjo smo pozdravili tudi gospoda Blaža Gregorca, župnika in dekana na Vrhniki, ki nam je pridigal pri naših mašah. Med nami je bil tudi prof. dr. Drago Ocvirk, ki se je na poti iz Salamonovih otokov vračal nazaj v Slovenijo in se med tem ustavil tudi pri nas v Kew. Vedno z radovednostjo in zanimanjem poslušamo njegova doživetja in bogoslovju v Honiari, glavnemu mestu Salamonovih otokov, kjer je zadnje tri mesece poučeval v bogoslovju. Profesor dr. Ocvirk je hvaležen vsem misijonskim dobrotnikom, ki s svojimi žrtvami, molitvami in darovi podpiramo delo misijonarjev tudi v Avstraliji. V slovenskem društvu v Geelongu in Jadranu so bile molitve za pokojne pred kapelicami, na S.D. Planici je p. Ciril posvetil sv. mašo za pokojne kot vedno v dvorani, spomnili pa so se svojih rajnih tudi pri slovenskemu društvu v St.Albansu in slovenskem društvu Melbourne.

Naslovnica Misli ob 60-letnici
Naslovnica Misli ob 60-letnici © Stičišče avstralskih Slovencev

Letos mineva 60 let od prihoda prvih slovenskih frančiškanov v Avstralijo in 60 let izhajanja revije Misli. Ta jubilej bomo proslavljali s provincialom Slovenske frančiškanske province, patrom Stanetom Zoretom, ki je bil med nami tudi pred desetimi leti za zlati jubilej. Med nami v Viktoriji bo od 8.do 26. decembra. V Viktoriji se pripravlja vrsto duhovnih srečanj v adventnem in božičnem času, saj bo 60. obletnica bolj v duhovni obnovi, pripravi in lepem slovenskem božičnem praznovanju.

Tudi adventno romanje v Ta Pinu v Bacchus Marsh bomo imeli drugo soboto v decembru. To bo tudi prvo dejanje duhovne obnove naše skupnosti v praznovanju 60. obletnice. V glavni cerkvi bo sv. maša, ki jo bo daroval provincial pater Stane Zore, nato bo sledila procesija z molitvijo rožnega venca do naše kapelice Svete Družine z mozaikom Marije Pomagaj na pročelju. Tam bomo imeli tudi litanije Matere Božje.

Med vsem tem dogajanjem je ostalo še nekaj časa za ljubitelje igralske skupine verskega in kulturnega središča Kew. Po nekaj mesečnem vadenju smo končno veseloigro s petjem »KJE JE MEJA« prvič uprizorili na odru verskega in kulturnega središča v Kew 28. oktobra ob 4. uri popoldne in nedeljo 29. oktobra po maši. Avtorja originala: Josip Ogrinc in Marjan Belina, sta veseloigro priredili Draga Gelt OAM in Ljubica Postružin. Veseloigra predstavi dogajanja v prijazni gorenjski vasici. Matija Križ in Blaž Križ sta premožna posestnika, ki imata probleme z mejo. Pripravljajo se na poroko Matijeve hčerke Polone. Mati Marjana je zelo zaskrbljena. Seveda se stvari zapletejo. Kdo je elegantni gospod iz Ljubljane, prav tako mestno oblečena Nuša? Dejanje se odvija ob meji sosedov Matije in Blaža pred sedemdesetimi leti; lahko pa tudi danes. Celotna zasedba šteje 11 igralcev in osem članov igralske skupine. Gostovali smo torej najprvo v Verskem in kulturnem središču v Kew z dvema predstavama, v Geelongu na slovenskem društvu Ivan Cankar, v Sydneyu v Merrylandsu smo nastopali 19. in 20. novembra in kot zadnji nastop pa bo na slovenskem društvu Jadran 11. decembra. Veseloigra je bila vsepovsod toplo sprejeta, tudi v 900 km oddaljenem Sydneyu. Marsikdo od gledalcev se je spomnil na stare čase, kako so se na vasi sosedje ali družinski člani tožarili za meter zemlje na eno ali drugo stran meje. Tudi sami igralci smo bili ponosni na končno veselje in uspeh veseloigre s petjem »KJE JE MEJA«.

Meta Lenarčič
Meta Lenarčič © Matjaž Merljak
Za konec pa še malo o našem potepanju po Pacifiku na prekooceanski ladji, eno od 16-ih pod imenom »Princess«. Naša Dawn Princess je bila 286 m dolga, 77 tisoč ton težka, 400 sobami z balkoni, katere smo bili deležni vsi iz naše skupine šestindvajsetih potnikov. Ladja sprejme več dva tisoč potnikov.

Po skoraj šestmesečnem načrtovanju je skupina iz Melbourna in dva iz Kraljičine dežele prvič stopila 1. novembra na ladjo v Sydneyu na 15-dnevno potovanje vse do otokov Fiji in nazaj. Vsi do zadnjega smo potrdili: čudovito, čisto, zabavno, poskrbljeno še za takega petičneža. Gospa iz naše skupine je celo dodala, tolike izbire pri hrani, ves dan, vsak dan, 24 ur na dan, da sem dobila kar »žulj« na roki od noža in vilic, pa si mislite kaj to pomeni! Ja, ja težko se bo spet privaditi nazaj na kos kruha in skodelico kave za zajtrk in potem skozi ves dan.

Imeli smo sedem postankov na bližnje otoke. Vsak otok in življenje na njih se je prilagajalo skozi stoletja. Ljudje so prihajali tudi iz Afrike, Francije in Amerike, kasneje iz bližnjih otokov že leta 1600. Zemlja je skoraj vsa vulkanskega izvora, zelo rodovitna in bogato poraščena. Imajo plantaže vseh sort, rudnike in stroga medsebojna razumevanja. Najstarejši v vasi ali »čif« ima vso moč pri urejanju in gradbi naselja, družinskem vzgajanju, saj živi do osemsto ljudi v eni sami komuni. Na enem od otokov živi samo 200 ljudi, nimajo cest ne avtomobilov, imajo pa šolo z nekaj razredi za mladoletnike. Ves dan posedajo v senci, moški igrajo in prepevajo, ženske so z otroci v majhnih hišicah ... Morje zeleno modre barve, bela mivka, plavo nebo - raj na tem svetu, življenje kot je bilo pred nekaj stoletij.

Obiskali smo torej Lifou, Vila, Port Denarau, Suva, Savu Savu, Dravuni Island in Noumea. Enkratno, prijateljsko in nepozabno križarjenje po Pacifiku vse nazaj do Sydneya in z avionom do Melbourna.

Uporabljene plastenke (photo: Pixabay) Uporabljene plastenke (photo: Pixabay)

Res to potrebujem?

Praznujemo dan Zemlje – našega skupnega doma, kakor se večkrat izrazi papež Frančišek. Na svetovni in tudi slovenski ravni poteka več pobud, v katere naj bi bila vključena več kot milijarda ljudi ...

Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič) Družine zbrane pri maši na Brezjah (photo: Luka Mavrič)

Boga bodo vzeli zares!

Na Brezjah je bilo popoldne srečanje družin ljubljanske nadškofije. Geslo srečanja je bilo »Vzemi Boga zares!«. Srečanje so sklenili ob 16. uri s sveto mašo, ki jo je daroval nadškof Stanislav Zore.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.