Čile in Turčija po potresu
Svet
Udeleženci zasedanja Sveta evropskih škofovskih konferenc so izrazili žalost nad potresom, ki je v noči iz nedelje na ponedeljek prizadel Turčijo. Karitas Čile pa po poročanju slovenskega uredništva Radia Vatikan še naprej neutrudno pomaga žrtvam potresa, ki je državo prizadel pred dobrima dvema tednoma.
Evropski škofje izrazili žalost nad potresom v Turčiji
Udeleženci zasedanja Sveta evropskih škofovskih konferenc in Konference evropskih Cerkva, ki se je v ponedeljek začelo v Istanbulu, so izrazili žalost nad potresom, ki je v noči iz nedelje na ponedeljek prizadel Turčijo. Udeleženci zasedanja so prizadetim zagotovili svojo duhovno bližino in molitve.
Potres z močjo 6,0 stopnje po Richterjevi lestvici je stresel zahod Turčije in je zahteval najmanj 57 smrtnih žrtev, oblasti pa se bojijo, da bo to število še naraslo. Ranjenih je bilo več kot sto ljudi. Največ škode je potres povzročil v vasicah Okcular, Yukari Kanatli in Kayali, kjer so se zaradi potresa, ki mu je sledilo še najmanj 40 popotresnih sunkov, najmočnejši od njih je imel moč 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici, porušile številne hiše in minareti.
Sicer so potresi v Turčiji pogosti. Najhujši je državo prizadel leta 1999, ko je v dveh potresih na severozahodu Turčije umrlo več kot 18.000 ljudi.
Karitas Čile stoji ob strani prizadetim v februarskem potresu
Karitas Čile še naprej neutrudno pomaga žrtvam potresa, ki je državo prizadel pred dobrima dvema tednoma. Že minuli teden so iz čilske prestolnice Santiago de Cile v mesto Concepcion, kjer je bil epicenter potresa, napotili 20 tovornjakov z več kot 15 tonami prehrambenih paketov. Kot je pojasnil nadškof monsinjor Riccardo Ezzati, je škoda, ki sta jo je povzročila potres z močjo 8,8 stopnje po Richterjevi lestvici in cunami, ogromna.
Dogodek je po Ezzatijevih uničil tudi številne cerkvene zgradbe, cerkve, pastoralne hiše, župnije, domove za ostarele, šole in tudi sedež Karitasa. Nudenje prve pomoči traja dlje, kot je bilo najprej načrtovano, saj v porušeni deželi precejšnjo težavo predstavlja komunikacija. Telefonsko in internetno omrežje ne delujeta, zvezo z ljudmi, ki živijo na najbolj prizadetih območjih, pa so uspeli vzpostaviti šele pred tednom dni. Kljub temu so dobrodelne organizacije, med njimi tudi cerkvene, uspele prihiteti na pomoč žrtvam prej kot čilska vlada. Prva skrb katoliške cerkve v Čilu je trenutno ta, kako ljudem, ki jih je potres najbolj prizadel – bilo naj bi jih več kot dva milijona - stati ob strani in jim pomagati. Čilska Karitas bo v prihodnjih dneh uredila šotorišča za žrtve rušilnega potresa, saj se bo na južni zemeljski polobli v roku meseca dni pričelo zimsko obdobje, v času katerega živo srebro pade tudi do minus štiri stopinje Celzija.
Potres naj bi po ocenah britanske agencije Eqecat povzročil škodo v višini od 15 do 30 milijard dolarjev, kar je med deset in 20 odstotki čilenskega bruto domačega proizvoda. Generalni sekretar Združenih narodov Ban Ki Mun je minuli petek sporočil, da bo Organizacija združenih narodov za pomoč po potresu uničenemu Čilu namenila 10 milijonov dolarjev nujne pomoči.
Katastrofa, ki ji je sledilo več kot 50 močnih popotresnih sunkov, je uničila več kot milijon in pol domov ter številne zgradbe, med njimi tudi tiste zgodovinskega pomena. V naravni katastrofi naj bi umrlo vsaj 475 ljudi, in ne okrog 800, kot so s čilske vlade najprej sporočili. Strokovnjaki so dan po tem, ko so Čile stresli trije močnejši popotresni sunki, opozorili, da bo sunke v tej državi čutiti še več mesecev, morda tudi let.
Čile je sicer dežela, ki je potresov navajena. Leta 1960 je država dosegla tragični svetovni rekord potresne moči, ki je takrat znašal 9,5 stopenj po Richterjevi lestvici.
