Brščič: Lažni optimizem je škodljiv!

Slovenija | 06.03.2010, 00:01

Strm padec slovenskega bruto domačega proizvoda v lanskem letu, blizu 100 tisoč brezposelnih in težave v gradbeništvu. Zdi se, da napovedi o okrevanju gospodarstva ne držijo povsem. S tem se strinja ekonomist Bernard Brščič, ki poudarja, da je Slovenija gospodarsko zlomljena. Kot je povedal za naš radio, je težko pojasniti, zakaj se je znašla med tako imenovanimi evropskimi bolniki, krivda pa je po njegovem prav gotovo porazdeljena med nosilce ekonomske politike. Glavni problem, ki ga vidi, je velika javna poraba, ki bi jo morala naša država prilagoditi zmožnostim.

Slovenski bruto domači proizvod se je v zadnjem lanskem četrtletju glede na tretje trimesečje okrepil le za 0,1 odstotka, kar je po prejšnjih dveh večjih rasteh - 0,6 in 1 - razočaranje. V vsem lanskem letu je bil BDP po podatkih državnega statističnega urada glede na leto prej nižji za 7,8 odstotka. Vodja sektorja za nacionalne račune Karmen Hren poudarja, da je zaznati bolj pozitivne ali vsaj manj pesimistične signale, čeprav celota informacij pušča določene dvome o bolj izrazitem okrevanju v prihodnjih mesecih. Da je bil padec BDP-ja lani srhljiv, je prepričan premier Borut Pahor, a ob tem dodaja, da so nekaj podobnega doživljale tudi druge države. “To, da gre v tujini drugim državam slabo, še ne pomeni, da mora nam iti dvakrat slabše,” pa je v zadnjem Pogovoru o na radiu Ognjišče dejal ekonomist Bernard Brščič. Po njegovih besedah precejšen padec BDP-ja v lanskem letu ni nikakršno presenečenje, pričakovali so še večjega, ki bi bil bližje 10 odstotkom. Kot je dodal, gre za pravo katastrofo: “Slovensko gospodarstvo se ne nahaja v krizi, lahko govorimo o procesu razpadanja oziroma razkroja gospodarstva.” Brščič je tudi pojasnil, da je od padca BDP-ja še nekoliko bolj zasrbljujoče naslednje: padec industrijske proizvodnje, naraščanje nezaposlenosti in povečanje javnega dolga.

Ne strinja se s premierjevo izjavo, da Slovenija počasi okreva in gre postopno iz hudega padca v vnovični vzpon. “Razlogov za optimizem ne vidim. Otresel bi se lahkotnih točkovnih napovedi, ki jih tisti, ki o ekonomiji ne vejo prav veliko, dobrohotno sejejo. Ta lažni optimizem je izjemno škodljiv.” V pogovoru nam je zaupal, da vse razsežnosti krize verjetno sploh še niso pokazale zob, saj se določeni postopki očiščevanja gospodarstva, ki bi bili v trenutnih razmerah nujni, sploh še niso začeli. “Tu mislim na likvidacijo nasedlih naložb v nepremičninskem sektorju in morebitni učinek domin, ki bi lahko zamajal stabilnost finančnega sistema.”

Brščič je prepričan, da je Slovenija na robu zloma, krivca pa vidi v napačni, razbrzdani ekonomski politiki. Glavni problem naše države je po njegovem velika javna poraba, ki je posledica marksistične in keynesianske miselnosti, ta pa preveva celoten koncept ekonomske politike pri nas. “Seveda je to politikom všečna doktrina,” pravi. “Politiki namreč eno stvar obvladajo, in to je trošenje tujega denarja.” Kot primer je omenil zmanjšanje povpraševnja po hladilnikih v Gorenju za 500 enot, na katerega pa ne moremo odgovoriti z gradnjo šestega bloka TE Šoštanj. “Pot iz krize namreč nikakor ne bo tlakovana prek večje javne porabe - to je pot v pogubo.” Kar po njegovem potrebujemo, je radikalno prestrukturiranje fiskalne politike in vrnitev h konservativnim vrednotam, kot sta varčevanje in skrbno poslovanje z javnimi sredstvi. “Mi ne moremo trošiti več kot proizvedemo. Vsako normalno slovensko gospodinjstvo skuša živeti v skladu s svojimi zmožnostmi in enako mora veljati tudi za slovensko državo.” Prav tako po Brščičevem mnenju potrebujemo močnega predsednika vlade, “ki bi imel nek uvid v stanje ekonomije, ki bi imel hrbtenico in politično odločnost, da se upre tudi določenim interesnim skupinam, ki seveda nasprotujejo znižanju javne porabe.” Priznava, da brez konfliktov ne bi šlo, a dodaja: “Če imate skupino oz. ministrski kabinet, katerega miselni domet je skrajno omejen, ki ne razume ne geneze ne poteka gospodarske krize … Ob taki omejenosti težko pričakujete nek konsistenten program, ki bi resnično zagotovil izhod iz krize.”

Konec februarja letos je bilo na zavodu za zaposlovanje prijavljenih skoraj 99 tisoč 800 oseb, a Brščič poudarja, da bi se morali pogovarjati o številki 120 tisoč. “Upoštevati je namreč treba tudi tako imenovano prikrito oz. latentno nezaposlenost, ki jo gre pripisati gradnji Potemkinovih vasi z ukrepi subvencioniranja delovnega časa s strani ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Prave razsežnosti krize se torej prikrivajo in bojim se, da vlada ne kaže pripravljenosti za soočanje z realnostjo.” Vlada se po njegovem mnenju ne zaveda, da ima kriza tudi notranje dejavnike, zato čaka na pomladne dni, ki bodo čudežno prinesla tuja naročila in ekonomijo spet pognala na pot gospodarske rasti. A ta anamneza je napačna. “Slovensko gospodarstvo je v izjemno slabi kondiciji zaradi različnih zgodb v preteklosti, od procesov tajkunizacije do političnega kreditiranja državnih bank, popolnoma zgrešenih podjetniških projektov, ki se v normalni ekonomiji nikakor ne bi smeli zgoditi," pravi Brščič, ki pa zunanjih dejavnikov krize nikakor ne zanika. “Nesporno dejstvo je, da bi bila Slovenija verjetno v recesiji tudi ob pravilno vodeni ekonomski politiki, zlasti fiskalni. Vendar bi bila ta ob razumnih ukrepih, ki bi bili pravilno teoretsko ciljani in tudi pravočasni, bistveno blažja.”

Gospodarska kriza zobe najbolj kaže v gradbeništvu in posledično na nepremičninskem trgu. “Zaradi učinkovitosti finančnih trgov je že prišlo tudi v Sloveniji do očiščenja tega finančnega trga, medtem ko se zaradi določenih institucionalnih specifik nepremičninskega trga to očiščenje še ni zgodilo, ni prišlo do poka nepremičninskega balona,” je v pogovoru za radio Ognjišče povedal Brščič. “Prihodnost mora biti lepša,” je citiral Ivana Groharja, a vseeno pesimistično dodal, da se ob takšni ekonomski politiki in njenih nosilcih Sloveniji obeta nadaljnji ekonomski somrak. “Treh ponovitev leta 2009 slovensko gospodarstvo ne bo preneslo. Brez korenitih posegov ne bo šlo.” Brščič še pravi, da je to ob trenutni vladi verjetno čista iluzija.