Slomškova nedelja v Berlinu
5. Oktober 2009

Rojaki v Berlinu so v cerkvi svete Elizabete skupaj z nemškimi verniki v nedeljo, 27. septembra 2009, prvič praznovali Slomškovo nedeljo. Ob tem so se spomnili, kako je blaženi Slomšek očitno pomagal Nemki Margareti, obudili pa so tudi svoje zavedanje, kaj Slomšek pomeni Slovencem.

Letos smo Slovenci v Berlinu skupaj z nemškimi verniki prvikrat praznovali farni praznik, in sicer Slomškovo nedeljo. Pred sedmimi leti je dobil slovenski blaženi Anton Martin Slomšek častno mesto v cerkvi sv. Elizabete. Slomškov vitraž je izdelal v jeseni 2002 slovenski umetnik Darko Lesjak. Dober mesec po postavitvi umetnine s Slomškovo podobo v prezbiteriju sv. Elizabete je bil v Berlinu na obisku ljubljanski nadškof in metropolit Alojzij Uran, ki je vitraž tudi blagoslovil. Od takrat prvi slovenski blaženi bdi nad obiskovalci cerkve sv. Elizabete. Slomšek je tako postal priprošnjik Slovencev kot Nemcev. In kaj pomeni Slomšek nemškim vernikom? Kako ga doživljajo? Redni obiskovalec slovenskih in nemško-slovenskih sv. maš gospod Barnabas: "V osnovi se mi veselimo vsakega blaženega, kajti blaženi pri Bogu prosi za nas. In tako je popolnoma vseeno, če je Slovenec, Italijan ali Nemec." Več kot pol stoletja živijo in delajo Slovenci v Berlinu, skoraj četrt stoletja pa gostuje slovenska katoliška misija v cerkvi Svete Elizabete v Schönebergu. Da smo letos na Slomškovo nedeljo lahko praznovali slovenski farni praznik, pa se moramo zahvaliti tudi dolgoročnemu načrtovanju našega župnika, gospoda Izidorja Pečovnika. Kajti Dori je bil tisti, ki je zelo previdno doziral Slomška nemškim vernikom in tako dosegel, da v cerkvi, ki je kulturni spomenik prve stopnje, najdemo podobo slovenskega blaženega in tudi slovenske besede »Vera bodi vam luč«. In kaj pomeni Slomšek Slovencem, je Martini Konda povedal dr. Boštjan Dvoržak.

Poslušajte prispevek Martine Konda

Berlinčani se spominjamo starejše gospe na berglah, ki je vedno sedela v prvi klopi in strmela v Slomškovo sliko na oltarju. Gospa Margareta je pričela obiskovati tudi slovenske maše, pogleda pa ni umaknila od Slomškove podobe. Ženica je zbolela za levkemijo in ni ji bilo več pomoči. Na prošnjo zdravnikov – gospa je zaupala le še slovenskemu župniku - jo je gospod Dori odpeljal v domačo nego, ker si je pač želela umreti doma. Namreč zdravniki so dvignili roke in pričakovali njeno smrt najkasneje v mesecu dni. Gospa Margareta, ki je bila globoko verna in se je v molitvi priporočala Slomšku, ženička, ki je imela ves čas pri sebi tudi podobico blaženega Antona Martina Slomška, pa je prognozo zdravnikov preživela za tri leta. Čudež? Prav gotovo za vse, ki smo ženičko poznali. Gospa Margareta je bila Nemka, katere molitev je bila uslišana in po tem dogodku se Slomšku priporoča še več ljudi. Na oltarju, kjer je shranjena tudi njegova relikvija, pa gorijo sveče blaženemu na čast in v zahvalo. Slomšek je zelo očitno pomagal Nemki. Kako pa njegovo prisotnost v cerkvi sv. Elizabete doživljamo, pravzaprav kako pomaga Slovencem? Tudi o tem dr. Dvoržak, ki je jezikoslovec in tudi odličen poznavalec Antona Martina Slomška. V nedeljo je pomen slovenskega blaženega pojasnil vsem obiskovalcem nedeljske svete maše, ki je bila v bistvu nadaljevanje sobotne svečanosti. Namreč, v soboto ob 18. uri poteka slovenska nedeljska sv. maša, v nedeljo ob 8.30 pa nemško – slovenska, torej dvojezična sveta maša. In ravno na Slomškovo nedeljo je bila cerkev tudi v nedeljo zelo dobro obiskana. Ob koncu svete maše pa so se verniki spoštljivo poklonili Slomšku in prižgali svečke pred njegovo relikvijo. Da, letos smo prvikrat praznovali Slomškovo nedeljo kot farni praznik v Berlinu, naslednje leto pa naj bi bilo še lepše.