Spomin na izseljenskega duhovnika Steguja
22. September 2009

Na Premu pri Ilirski Bistrici je bila v petek, 28. avgusta 2009, spominska slovesnost ob 20. obletnici smrti duhovnika in pesnika Vilija Steguja.

Stegu se je rodil na Premu 29. novembra 1943. Po gimnaziji v Postojni je nadaljeval študij na Teološki fakulteti v Ljubljani. V duhovnika je bil posvečen v Logu pri Vipavi 29. junija 1969 in 13. julija pel novo mašo na Premu. Služboval je kot kaplan v Desklah in Solkanu, nato je bil župnik na Vojskem nad Idrijo. Zadnjih 14 let pa je bil izseljeniški duhovnik v Ingolstadtu v Nemčiji. Umrl je 26. septembra 1989 in je pokopan na rodnem Premu.

Stegu se je poleg dušnopastirskega dela še veliko ukvarjal s pisateljevanjem in pesništvom. Bil je soustanovitelj Revije 2000. Do sedaj sta izšli dve njegovi pesniški zbirki: prva leta 1991 v italijanskem jeziku z naslovoma: Ko bom v zemlji ležal (Quando giacero' sottoterra ...) - pripravil jo je župnik Ambrož Kodelja; druga pesniška zbirka pa ima naslov: Ugašajoče sanje in je izšla pri Reviji 2000 leta 1996 v Ljubljani - uredil jo je prof. Peter Kovačič.

Čeprav je zadnja leta živel v tujini, je redno ohranjal stik s slovenskim kulturnim prostorom. Prevajal in pisal je vrsto esejev, o tedaj v Sloveniji skoraj neznanih avtorjih, kot so; Stephanus Rosenzweig, Miguel de Unamun, Leon Bloy, Martin Bubr, Simone Weil, Emanuel Levinas, Emanuel Mounier in drugi. Ob poglabljanju v duhovni svet teh mislecev je tudi sam duhovno zorel in omahnil sredi dela 26. septembra 1989 na počitnicah doma.

Moja pot je samotna,
z robidovjem zarastla.
Nihče ne doume,
da po ukazu krvi
po njej se vračam
pokoja iskat vse dni
med praprot in brinje.
Tam,
na kraju poti
sam mesecu nazdravljam
z golimi dlanmi.