Dr. Pust o odnosu do domovine
10. Oktober 2008

Slovenci kot priseljenci uživamo velik ugled, saj še danes velja, da smo pridni, delovni in, zanimivo, dobro organizirani. To je na 8. Vseslovenskem srečanju v Državnem zboru, 3. julija 2008, poudaril dr. Avgust Božidar Pust iz ZDA.

Dragi rojaki, člani Državnega zbora, moja družina, prijatelji in znanci in kolegi, ki smo raztreseni po celemu svetu imamo danes izredno priliko, da skupimo nekaj vprašanj katere bi rad omenil danes v mojem nastopu. Naj prvo povem, da je izredno važno, da vsak od nas se vpraša nekaj vprašanj. In sicer ta vprašanja bi vprašal tako. Prvič, naša skupna vprašanja. Kakšen je naš odnos do te nove domovine v kateri prebivamo, še posebno pa naše sožitje in razmerje z domačini tiste domovine, še posebej pomembno pa tistih prvotnih staroselskih kultur v tej novi domovini? To vprašanje ni niti politično vprašanje, ampak je vprašanje naše človeške zavesti in časti in splošnega človeštva. Mislim da je to izredno važno vprašanje. Zame v Ameriki je to vprašanje naših ameriških Indijancev in njihovih plemen izrazitega pomena.

Drugo vprašanje bi bilo kakšno je naše mesto in položaj med vsemi drugimi različnimi etničnimi skupinami v katerem prebivamo v tem novem okolju. Kdo so ti naši sosedje, kako mi gledamo na njih in izredno važno kako oni gledajo na nas? Ali smo res, ker lahko postanemo ambasadorji Slovenije v tem novem okolju? In potem končno tudi vprašanje mene kot osebnost. Kot posameznik vsak od nas se lahko vpraša in v tem bom naredil v okolju mojega delokroga in mislim, da iz tega lahko tudi naredimo nekakšen model, ki bo prilagodljiv tudi drugim. Ta model bom dal pa tudi na dobri praksi, ki je bila zame izredno uspešna vsaj trideset let. Torej kot posameznik kako jaz kot Slovenec, ker končno le pride do določenega vprašanja, ne kaj drugi, tisti delajo, ampak kaj sem jaz naredil za to stvar. Jaz kot Slovenec v družini, v delu, v skupnosti in v matični domovini. In končno kje smo sedaj s tem in kam gremo. Sedaj in pa v prihodnosti. Kje je sedaj tista naša dediščina ohranjanja sožitja tradicij in pa seveda delo z mladino ali kot je vsa moja družina rekla, kaj boš zapustil? Torej v duhu tega srečanja in te naše skupnosti ko pregledamo vse to kako sem jaz kot oseba ohranil svojo slovensko identiteto delal v skupnosti z matično domovino, z organizacijami, s kulturo, z jezikom, z Vlado in tako naprej, kakšni so naši načrti, povezave med nami in domovino, načrtno gojiti izmenjave mladih študentov štipendistov, poslovnežev, pobratenje naših organizacij, društev, širiti dobre odnose Slovenije s svetom in če je potreba, biti tako zvani lobiji, glas Slovenije v svetu.

Širiti to partnerstvo med nami je zidano na praksi, ki lahko dela po svoje vsak zase. Ampak danes bi rad vam obrazložil ta način mojega dela v katerem sem bil jaz uspešen. Temu pravim jaz nekako nekakšen čudežni trikotnik. Če si zamislite zidati piramide. Širša je osnova piramide, večje pride to poslopje. Ta trikotnik naj bi imel na vrhu, kar je izredno važno, ne državno družbo, tisto družbo, ki z dobrim srcem in s čisto vestjo dela programe, ki jih drugi ne morejo delati. Ta nedržavna družba, te nevladne organizacije, ta splošna civilna, socialna organizacija ljudi mora biti vedno na vrhu piramide. Zanimivo je, da na levi strani tega trikotnika, ne vem zakaj vedno na levi strani je vladna organizacija, ampak na tej levi strani privatne organizacije gre potem vladna organizacija. Ta vladna organizacija naj bi v glavnem delala vse to kar država mora res delati in so zapriseženi za to stvar. Te državne vladne organizacije naj bodo komisije, izvoljeni, postavljeni člani odborov, uradov, ministrstva, notranje in zunanje politike. Tukaj je pa izredno važno, da se mi zavedamo, da ta kot tega trikotnika ima velik vpliv tudi volivcev. Ta trikotnik je odvisen od volivcev in davkoplačevalcev. Jaz sem vedno rekel, da mi kot družba lahko svoj denar bolje zapravimo kot pa Vlada. Torej ti davkoplačevalci morajo biti tudi politično angažirani. Veliko od nas jih pravi: "Ne, v politiko se pa ne spuščam." Verjemite mi, bolj se spuščate v politiko, močnejši boste imeli vpliv na ta konec trikotnika.

Tretji trikotnik, ki je vedno nekako na desni strani in pravijo, da je včasih zelo konzervativen je pa privatni sektor. Ta privatni sektor je pravzaprav tisti pospešek ekonomije, ki dela stvari. To je tista lokomotiva, ki potegne vlak ekonomije v pravo pot. Ta ekonomski sektor, prvič je izredno umni sektor in tudi ve kaj dela, saj so podporniki in pokrovitelji pri raznih skupnih programih talenti, ki vodijo svoje gospodarstvo se lahko uporabijo tudi v dobrobit tega trikotnika. Vsaka stranica tega trikotnika je lahko popolnoma uspešna sama zase in lahko dela. A vendar verjemite mi, da največji učinki tega dela so, če ta trikotnik dela skupaj v eni balanci, v enem ravnotežju, v enem sodelovanju. Torej prav kot prva tema te skrivnosti tega uspeha bi bilo gojiti ta trikotnik civilne družbe, ne državne družbe, vladne organizacije, šolstvo, kultura in tako naprej in ekonomski poslovni privatni sektor k uspešnemu funkcioniranju. Pozneje bom povedal še par dobrih projektov, ki smo jih naredili in mislim, da so gospodje pred menoj že omenjali nekaj stvari. Recimo kot ustanovitev slovenskega študijskega centra na clevelandski univerzi. Pred nekaj dnevi smo odprli nov slovenski etnografski muzej skupaj z arhivom, ustanovili društvo novih mladih poslovnežev in povezali skupaj novo mlado generacijo z izkušnjami starejše generacije.

Sedaj pa pridejo tista vprašanja v katerih me dostikrat vprašajo mene kot osebo in mislim, da ta vprašanja lahko postavite tudi pred seboj. Kako jaz recimo kot posameznik sem lahko uspel in naredil svoj položaj v raznih etničnih skupinah in skupnosti v Združenih državah.

Moj odnos do te staroselske kulture med tistimi prvotnimi prebivalci Amerike in ko ta primer, mislim da ga lahko vsi pogledate v svoje dežele svoje pokrajine, kako lahko jaz kot sam ohranjam skupnosti, kulturno dediščino in pa v posameznih etničnih skupinah v tem ogromnem mozaiku etničnosti, kje je moj prostor v tem mozaiku? Rad bi, da si predstavljate ta mozaik, da tisti veliki kosi mozaika niso tako važni. Važni so tisti majhni briljantni kosi, ki imajo svojo barvo, ki dopolnjujejo ta mozaik, da postane res lep in da se sveti kot veliki mozaik. In kakšen je pomen ohranjanja naše kulturne dediščine, zakaj? Ali da, ali ne? Kakšen je položaj naše slovenske etične skupnosti v Združenih državah? Morda boste tukaj dobili kakšno sorodstvo in paralelnost in ali je mogoče govoriti, da ima močno ali šibko .../Nerazumljivo./... v primerjavi z drugimi skupnostmi. Zanimivo je kako si ljudje razlagajo močnost in šibkost človeške identitete in kakšna je po mojem mnenju prihodnost in potem določeni programi in kakšno je naše mesto slovenščine kot jezik in kultura med našo mladino in pa med novo generacijo.

Ozadje etničnih skupin kjer jaz prihajam in sem izredno vesel, da lahko tudi pozdravim dva dobra prijatelja tukaj danes, gospoda Ivana Kamina(?) in Milana Ribiča s soprogami. Hvala lepa da ste prišli in da ste mi dali malo pobude in korajžo za ta nastop. Torej odzadnje etničnih skupin je, da so zgodovinsko Nemci, Angleži in Irci imeli največje skupine priseljencev in tudi največji vpliv v Ameriki. Njihovo versko, politično in socialno zavedanje je zgradilo naše zakone, naša šolstva in kar je izredno važno, razmerje med državno in civilno družbo. Njihova delavnost je bil vzor nam vsem, ki smo prihajali za njimi. Ti vplivi so bili izredno močni, pri nas v zvezni državi Ohio saj se v zadnjih popisih prebivalstva prijavilo čez 30% prebivalcev od skoraj dvanajst milijonov v državi Ohio z nemško dediščino. S tem so se tudi porajale naše razne medsebojne vezi, posebne še v veliki okolici mesta Clevelanda, kjer so srednje-vzhodni Evropejci imeli svoj monopol nad javnim življenjem in z izredno visokimi pozicijami. Recimo je že tradicionalno, da v mestnem svetu imamo vsaj dva Slovenca, da imamo vsaj enega župana od časa do časa in seveda škofa, škof mora biti Slovenec in upajmo, da tudi senatorja .../Nerazumljivo./... in članom parlamenta kjer lahko potem naredimo privatne in poslovne stike. To se pravi, da so Slovenci kot priseljenci uživali velik ogled kar še danes velja pravilo o pridnih, delovnih in zanimivo, dobro organiziranih Slovencev.

Torej moje delo in sožitje s temi skupinami je bilo pa izredno zanimivo, ko sem nastopil kot član kabineta župana Voinovicha, ki je srbskega-slovenskega poreka, slovenska družina izhaja iz Kamnika, Stranje pri Kamniku sem koordiniral približno petnajst narodnostnih etičnih skupin. Gospod župan mi je dal potem popolnoma prostost da sem odprl vrata ostalim in jim dal možnost k pristopu, ugledu v njihovem glasu v razvijanju Clevelanda. Že po petih letih se je ta skupina podvojila, v glavnem z latinsko govorečim, španskimi govorečimi skupinami in azijskimi skupinami. Ko sem končal svoj zadnji položaj v državi Ohio, leta 2002 kot direktor mednarodnih in političnih programov smo pa že delali programe že čez šestdeset etničnih skupin. To je bilo nekaj novega za našo državo in posebnost v Ameriki. Postali smo zgled za priseljenske in emigrantske programe in jih začeli povezovati s svetovnimi dogodki. Še posebej so to pomembne nove afriške in arabske skupine. V tem se je naša država tudi povečala, dobila nove delavce, nove talente, postala kulturno in duhovno bogatejša, postali smo kar tako imenovani združeni narodi Ohio. Med tem časom pa nismo nikoli pozabili naše razmerje do tistih prvih prebivalcev, ki so živeli tam in kjer se je tudi godila krivica.

V posebno zadovoljstvo in ponos mi je bilo, da so me te etične grupe nekako posvojile in sem postal ne samo njihov svetovalec ampak tudi prijatelj. Seveda pri tem se je tudi moja teža nekoliko povečala. Vedno, kot prijatelji smo sodelovali skupaj in obravnavali stvari, ki se morda javno niso obravnavale. Še posebno mi je bilo pa v čast, da sem bil sprejet kot častni član pri indijanskemu plemenu Shawnee. To je bilo izredno močno organizirano in zgodovinsko pomembno pleme in je vladalo nad ogromno pokrajino od naše države New York preko velikih jezer do Ohio reke Mississipi. Ohio je bila ena izmed redkih držav, ki pravzaprav je podpisala mirovno pogodbo s temi indijanskim plemeni. Uspelo pa mi je, da sem lahko lokalno uredil nekaj uspešnih programov. Mislim da tukaj vidite nekaj paralel za Slovenijo in za vas, ki živite po svetu. Prvo, da se vrnejo izkopanine posebne iz grobišč nazaj med te avtohtone prebivalcev kjer se v dostojanstvu in primernimi obredi pokopljejo ter za njih izredno spoštovanje ostanke prednikov. To je bila njihova skrivnost življenja, pokopati v dostojanstvu svoje prednike. Vsa ta grobišča so bila zabeležena in oskrba je bila zagotovljena kot dela naših državnih zgodovinskih parkov. Ta izkušnja mi je prišla zelo prav, ko sem naletel na podobne probleme kot član predsednika Združenih držav in njegove komisije za ohranjanje ameriške dediščine v tujini. Izredno pomembno pa je bilo, da so se naši manjši poslovneži iz indijanskih družin lahko šteli v splošni ekonomski pospešek za manjšine tako da so dobili tudi oni in bili deležni naših državnih del in kontraktov. Tako smo jih dvignili s splošne kronične brezposelne podpore do svojega lastništva in možnosti do boljšega ekonomskega socialnega življenja. Vedno v teh programih in debatah in delu sem pa govoril od našega slovenskega misijonarja škofa Friderika Baraga, pionirja, ki je delal v pokrajini severnih velikih jezer in je bil vedno meni v posebni ponos in ugled.

Ohranjanje tradicij.

Kdaj, kje in kako je prišla ideja, da v tujem svetu nekako lahko ohranjamo svojo tradicijo. Že leta 1976, ko smo praznovali dvestoletnico Združenih držav sem bil imenovan v posebno komisijo in nato izvoljen od vseh etničnih grup za prvega predsednika odbora Clevelandska etnografskega muzeja. To je bil prvi etnografski muzej tega pomena pravzaprav v Združenih državah. Za dvestoletnico Amerike je bilo to izrednega pomena. To je bil prvi podvig, ki je združil veliko partnerstvo državne fonde in pomoč večjih organizacij, poznanje profesionalne strokovnjake muzejev in vodstva več kulturnih etničnih grup. V glavnem naj bi prikazali doprinos emigrantov tej deželi, še posebej v okolici Clevelanda in bogato zgodovino in posebnost vsake grupe. Zbuditi med našo mladino zanimanje za sovje korenine in zabeležiti spomine starejših. Razstavo je svečano odprl naš rojak, senator pokojni Frenk Lovše in je uspešno potovala v razne univerze, knjižnice in lokalne zgodovinske muzeje. Najbolj zanimanja pa je bilo pri objektih, predmetih, ki so jih generacije emigrantov prinesli s seboj kot spomine. Kaj so prinesli in zakaj so prinesli? Kaj je to pomenilo njim? Kako se je ohranilo? Ali ima to sploh kakšen pomen? Ali ima to tudi širši pomen skupnosti in splošni zgodovini? Poseben poudarek je bil na materah z družinami in mladih nevestah saj so svojim ročnim delom in velikim talentom ohranile celo narodno bogastvo čipk, vezenin in prtičkov, znanje o kuhanju in s tem smo naredili cele slovenske tradicije praznikov, ljubezen do ohranjevanja svojega jezika, glasbe, petja. Ne samo da so se ohranili v tujem, včasih neprijaznem svetu, se organizirali, pomagali med seboj, ustanovili kulturne domove, cerkve, šole, tiskali svoje časopise, zgradili cele naselbine. Nekateri v teh organizacijah delajo uspešno že več kot sto let. Torej prilagodili so se novemu življenju a nikdar pozabili in držali stike z domovino. Torej naša slovenska skupnost in slovensko delo je pa približno tako, iz tega prvega velikega etnografskega muzeja, ki na žalost ne deluje več so se nato uredili muzeji posameznih etničnih grup. Najbolj poznani od teh so madžarski, ukrajinski, hrvaški in izredno uspešni muzeji judovske skupnosti s posebno vsebino holokavsta. Ravno te dele smo odprli, kot sem omenil naši slovenski muzej in naredil v slovenskem Narodnem domu, v stari naselbini na St. Clair. V glavnem, je to že skrajni čas, da na različne načine pokažemo in tako tudi ohranimo našo narodno dediščino. Ker je Cleveland tukaj naša največja naselbina zunaj meja matične domovine je to tudi za naš narod velikega pomena saj je ta naselbina preživela ne samo veliko depresijo v Ameriki ampak preživela je tudi upoštevanje dveh Svetovnih vojn so se tukaj ohranile neštete, do sedaj ne poznane in ne zabeležene zgodbe o naših družinah. Te so zgradile Amerike, ohranile svojo identiteto več generacij. Naši priseljenci so si tudi ustvarili velik ugled in priznanje katerega vsi Slovenci si lahko danes delimo.

Vloga teh medkulturnih idej medkulturnosti globalizacije je pa kot vidite posebno sedaj v Evropski uniji izrednega pomena. Posebno sem imel srečo, da ravno takrat ko so se dogajale te velike svetovne spremembe, da sem bil na odgovornih vodilnih položajih. Posebno pri mestni upravi, županovem uradom pozneje v guvernerskem kabinetu. Tako sem lahko povezoval interese naših etničnih grup, jim dal možnost nastopov in vplivov ne samo na notranjo ampak tudi na zunanjo politiko Združenih držav. Kot posebnost smo povezovali tudi možnost mednarodnih poslovnih trgov in od vsega začetka združili Slovenijo z interesom ostale Evrope in splošne ekonomske globalizacije. S tem smo tudi ustanovili novo družbeno, nevladno partnerstvo, ki je bilo izredno uspešno. S solidarnostjo in združenostjo smo vplivali na svobodo zasužnjenih narodov, k priznanju nove Slovenije, vstop novih demokracij v Nato in pa v evropsko skupnostjo. Danes sem še vedno aktiven in delam za izmenjavo in treniranjem mladih poslovnežev, graditi civilne družbe, potom nevladnih organizacij in v glavnem graditi mostove razumevanja in spoštovanja med narodi. Skupaj smo dokazali, da ta ameriški kot so govorili topilni lonec, ker vse narodnostne grupe v svojih etničnih narodnih nošah prihajajo v ta lonec in odhajajo ven vsi oblečeni v civilne delavne obleke. Ta topilni lonec ni delal v Ameriki in ne dela nikjer po svetu in ni uspešen ne danes in nikoli ne bo. Ta ideologija je tudi drugod po svetu poznana, da bi morali biti vsi enaki. Posebej je to pomembno za Slovenijo sedaj v času, ko je bila v evropskem svetu kot predsednika in to večkulturno miselnostjo bomo tudi poglobili in obnovili svoje narodne vrednote in uveljavili našo narodno bogastvo enaki z enakimi. S tem pa gradimo tudi tiste prve vrednote in pravice osnovnih človekovih pravic, ko nas kot človeštvo združuje. To je pa v času moderne globalizacije in ekstremnega materializma ter v sovraštvo usmerjenega plemenskega šovinizma nad vse pomembno. Končno je bil naš pesnik, ki nam je v svoji verziji napisal žive naj vsi narodi!

Še poseben poudarek in velik pomen je bilo pa pred nekaj dnevi, ko sem dobil pismo od predsednika Vlade, gospoda Janeza Janše, ki mi je dal čestitke v tej medalji časti v Ameriki in je dal citat, zelo poznan ampak do zdaj ga pravzaprav še nisem dobro uporabil od Herbeta Cassona, ki pravi: Ena od skrivnosti življenja zaradi katere je vredno živeti je ta, da imaš cilj, ki je vreden truda, da ga vztrajno uresničuješ. To želim tudi vam dragi prijatelji rojaki, dobro in srečno. Hvala lepa.



Dr. Pust je skupaj z Milanom Ribičem predsedniku komisije Krambergerju podelili tudi spomenico senatorja Voinovicha.

Dr. Avgust Božidar Pust, direktor Emeritusa za medkulturne in mednarodne programe za državo Ohio, diplomat civilne družbe, med drugim pa tudi človek z dvema uspešnima karierama. Prvo je posvetil uveljavljanju kot grafični oblikovalec, ilustrator, menedžer, urednik in umetnostni direktor pri tiskarskem založniškem sektorju ter slikar. Drugo kariero pa je razvijal kot uspešen diplomat na polju mednarodnega sodelovanja in dela z več etničnimi skupinami. Med leti 1985 in 1991 je delal v kabinetu clevelandskega župana, takrat je bil župan gospod Voinovich, nato je bil od leta 1991 do leta 2002 direktor v zvezni državi Ohio v času guvernerja gospoda Voinovicha, med leti 2001 in 2006 pa je bil od predsednika gospoda Georga Busha imenovan v Komisijo združenih držav za ohranjanje ameriške kulturne dediščine v tujini. V svojih delih je postal zgled in dobil tudi vrhunska priznanja. V letošnjem letu priznanje Elis Island, medalja časti in zapisan kot pomembna oseba Amerike v 21. stoletju. Leta 2001 častni znak svobode Republike Slovenije in leta 1992 prejemnik spomenice, zahvala slovenske Vlade za delo priznanje nove republike. Med ostalimi je tudi častni občan mesta Clevelanda in odlikovan z medaljo svobode, ki jo podeljuje združenje vseh ameriških etničnih skupin za zasluge na področju zagotavljanja svobode zasužnjenih narodov. Aktivneje je udeležen pri mnogih mednarodnih in slovenskih organizacijah. Med drugim je ustanovni član slovenskega ameriškega kulturnega sveta, slovenskega ameriškega kluba umetnikov, slovenskega muzeja in arhiva v Clevelandu. Združenje narodnih slovenskih narodnih domov ga je zato imenovalo za Slovenca leta 2008. Med njegovim delom vsekakor izstopa tudi organizacija mednarodnih otroških športnih iger leta 2004 v Clevelandu, kjer je nastopilo preko 3.000 mladih atletov iz petinpetdesetih držav in v sodelovanju nad sto narodnostnih skupin.

Besedilo: magnetogram Državnega zbora
Foto: Državni zbor RS

 


Ostali članki:
Novice iz Clevelanda 6. December 2009 22:11
Mlade generacije Slovencev po svetu in njihovo povezovanje z domovino 6. December 2009 8:00
Kako so organizirani Slovenci v Bruslju? 5. December 2009 8:08
EU izseljenstvo - nova oblika izseljenstva 4. December 2009 6:45
Podaljšajmo si življenje kot Slovenci 3. December 2009 12:00
Zdrave korenine slovenstva, dela in krščanstva 2. December 2009 14:32
Možnosti za povezovanje matice, manjšine in zdomstva 1. December 2009 14:32
Ohranimo dedne časti 30. November 2009 18:30
55-letnica SD Melbourne 29. November 2009 8:01
Praznovanje jubilantov in romanje v Ta Pinu 28. November 2009 8:01
Tudi v Melborunu so se spomnili rajnih 27. November 2009 8:01
Šolski jubilej v Argentini II. 26. November 2009 8:01
Šolski jubilej v Argentini I. 25. November 2009 8:01
Novice iz Anglije 24. November 2009 8:01
Novice iz Clevelanda 22. November 2009 18:00
Življenjski jubilej med rojaki v Angliji 21. November 2009 13:21
Oltar je središče vsakega človeka 20. November 2009 8:00
Kje so meje? - II. del 19. November 2009 8:00
Kje so meje? - I. del 17. November 2009 18:15
Spomin na škofa Rožmana v Clevelandu 16. November 2009 8:08
Spomin na škofa Rožmana v Mendozi 14. November 2009 18:05
Objavljeni javni razpisi 12. November 2009 9:02
Novice iz Sydneyja 10. November 2009 15:00
Slovenski dan v Strasbourgu 9. November 2009 13:02
Novice iz Clevelanda 8. November 2009 18:00
Pestro dogajanje v Hamiltonu 6. November 2009 23:19
Frank Troha Riharjev: V Ameriko 4. November 2009 15:14
Iskanje korenin II. 3. November 2009 8:01
Iskanje korenin I. 1. November 2009 19:41
Slovenci v Porabju II. 29. Oktober 2009 20:10
Slovenci v Porabju I. 28. Oktober 2009 9:25
Peter Logar, rojak iz Kanade 27. Oktober 2009 10:05
Pomladno poročilo iz Melbourna 26. Oktober 2009 18:05
Novice iz Clevelanda 25. Oktober 2009 18:09
Novice iz Anglije 24. Oktober 2009 9:25
Romanje v Kevelaer v Letu duhovništva 22. Oktober 2009 15:51
Srečanje pevskih zborov v San Justu 20. Oktober 2009 14:52
Novice iz Clevelanda 18. Oktober 2009 18:05
6. konferenca znanstvenikov in gospodarstvenikov 16. Oktober 2009 8:08
Akvarele Andreja Makeka 15. Oktober 2009 13:15
54. Slovenski dan v Argentini 13. Oktober 2009 8:00
Strokovno srečanje rojakov v Ljubljani 12. Oktober 2009 16:30
35. mladinski koncert v Avstraliji 11. Oktober 2009 17:35
Novice iz Anglije 9. Oktober 2009 14:00
Dobra novica z Baragovih dni 8. Oktober 2009 9:44
Jesenski banket 6. Oktober 2009 18:00
Slomškova nedelja v Berlinu 5. Oktober 2009 12:00
41. romanje v Einsiedeln 4. Oktober 2009 15:25
Slomškovo bandero na severu Evrope 3. Oktober 2009 9:01
V Buenos Airesu je Slomškov dom 2. Oktober 2009 10:05
Slomškove relikvije v Kanadi 1. Oktober 2009 21:04
V Avstraliji deluje Slomškova šola 30. September 2009 14:26
Slomškovo društvo v Belgiji 29. September 2009 14:23
Slomškove sledi v Berlinu 28. September 2009 21:00
Razpis za številčnejše družine 2009 27. September 2009 10:00
Romanje v Midland 2009 25. September 2009 10:36
Zlata maša p.Filipa Rupika v Kewju 23. September 2009 20:00
Spomin na izseljenskega duhovnika Steguja 22. September 2009 8:00
Diamantna maša dr. Mirka Gogale 20. September 2009 18:30
V Kraljičini deželi blagoslovili Marijino kapelico 19. September 2009 12:00