Pavli današnjega časa
30. Junij 2009

Pred letom dni sem bil ob začetku leta Svetega Pavla pri sveti maši v Bruslju. V spominu mi je ostala velika in za soboto solidno obiskana cerkev, a tam ni bilo Bruseljčanov – v veliki večini smo bili pri maši tujci, vključno z duhovnikoma, karmeličanoma iz Italije. Po maši smo v pogovoru pred cerkvijo izvedeli, da je bilo v celi Belgiji, ki je po številu prebivalcev petkrat večja od Slovenije, lani le 25 novomašnikov. Kaj se je zgodilo, da je v nekdaj zelo katoliški državi, kot je Belgija, le še manjšina prebivalcev katoliške vere?

pavlovo spreobrnjenjeVprašanje, s katerim dan po novomašniških posvečenjih začenjam komentar, je seveda tudi naše vprašanje. Včeraj, na praznik apostolov Petra in Pavla, (in dan prej, v nedeljo) so slovenski škofje posvetili 13 novih duhovnikov. Številka je sicer višja od lanske, spodbudno je, da novomašniki letos prihajajo iz vseh škofij, a njihovo število je veliko nižje od povprečja zadnjih dvajsetih let, ki je 22 novomašnikov.

Če bi letno število novomašnikov ostalo na ravni tega povprečja (pa v resnici dosega le dobro polovico), potem bi v Cerkvi na Slovenskem nastopilo »sušno« obdobje čez približno petnajst let. Tako smo slišali že pred nekaj leti in očitno je, da se temu obdobju nezadržno bližamo.

Kaj se torej dogaja s postarano Evropo, ki se v iskanju svoje identitete krčevito brani priznanja krščanskih temeljev, kot da bi jo to pahnilo v srednji vek?! Kaj s Slovenijo, ki je iz dneva v dan bolj poganizirana in je le vprašanje časa, kdaj bomo tudi pri nas potrebovali misijonarjev iz drugih oziroma bolje: iz tretjih dežel?

Nič novega, pravzaprav. Gre za proces, ki v Evropi pustoši Duha že desetletja, pri nas pa intenzivneje od začetka devetdesetih, torej od osamosvojitve naprej. Način življenja zahodnega človeka, sekularizirana družba, relativizem in materialne vrednote, postavljene v ospredje: vse to so skupni imenovalci sodobne družbe. Pri nas je komunizem vzel praktično vse, razen molitve in študija, danes pa je možnosti kar preveč, piše Alojz Rebula v zadnjem Credu.

V preobilju vsega: informacij, možnosti in sredstev, kjer se utaplja današnji človek, je duhovnost potisnjena na rob, Bog pa le ena od možnosti, ki je svet užitka ne potrebuje. Tako se zdi.. A tudi v ta razposvečeni čas Kristus še naprej kliče može, ki (kot pravi papež) »kakor apostoli zapustijo vse drugo delo in se popolnoma posvetijo obhajanju svetih skrivnosti, oznanjevanju evangelija ter pastoralnemu služenju«.

Kdo so »današnji Pavli«, sveti in goreči možje, ki po osemurnem delovniku ne snamejo delovnega oblačila in so pripravljeni 24 ur na dan služiti in oznanjevati? Morda svet, ki ga še ni zaslepilo protiduhovniško razpoloženje, najprej pomisli na njihovo humanistično vlogo: vidimo jih na področjih človeške vzgoje, skrbi za uboge, poučevanju in pri službi bolnim. Drugi duhovnike cenijo zaradi njihovega znanja, modrosti, tretji z njimi navežejo prijateljske stike in so jim dobra družba. Vse to razsežnosti duhovnega poklica, a vendar ne najpomembnejše. Tisto, kar je bilo včeraj, je danes in kar bo jutri bistvo duhovnikovega poslanstva, je prinašati ljudem Boga.

In čeprav izgleda ravno nasprotno, človek danes po Bogu hlepi morda celo bolj kot kdajkoli. To, kar je vedel že sveti Janez Vianney, je za današnjega iskalca, ki tava po vseh koncih in krajih, neprecenljivo: Boga ni mogoče dokazati, lahko pa nanj pokažemo in ga podarimo. In to je naloga neustrašnih Pavlov današnjega časa. Naloga, ki ni lahka in zahteva popolno predanost, zvestobo, iskrenost in pričevanje z lastnim življenjem.

Številčnost pri tem niti ni nujno najpomembnejša. Že pokojni papež Janez Pavel II. je prihodnost Cerkve in duhovništva povezoval z manjšimi, a živimi skupnostmi, ki se danes res rojevajo po stari celini. Gre za premik od množičnosti in površinskosti k iskrenemu in zahtevnemu iskanju življenja v povezanosti z Bogom. Takšne skupnosti prenavljajo Cerkev od znotraj, sodobnemu človeku dajejo prostor, kjer se lahko izrazi njegovo iskanje tudi v osebnem odnosu s pastirjem takšne skupnosti. Po drugi strani pa tudi duhovniki najdejo svoj prostor, kjer so sprejeti, spoštovani, kjer lahko svoje poslanstvo živijo tudi v odnosu z ljudmi, ne pa osamljeni in preobremenjeni.

Verjamem, da so se le take žive skupnosti sposobne upreti tokovom današnjega časa ali še bolje ponuditi ljudem tisto, kar naveličani od vsega iščejo: vero, upanje in ljubezen. In če naredimo vzporednico s prvimi krščanskimi skupnostmi, tistimi, ki jih je ustanavljal in navdihoval apostol narodov, sveti Pavel: morda pa bodo prav takšne skupnosti edini živi otoki krščanstva v islamizirani Evropi. Pred dnevi sem dobil po elektronski pošti povabilo k ogledu kratkega filma, ki predstavlja prihodnost Evrope čez desetletje ali dve. Film začne s prikazom podatkov rodnosti, ki je v vseh evropskih državah krepko pod samoobnovitveno ravnjo, a vendar se število prebivalcev stare celine ne zmanjšuje tako močno – vzrok: imigracija pretežno islamskega prebivalstva, ki veliko bolje skrbi za svojo rodnost. Tako naj bi velike evropske države Francija, Nemčija že v dobrem desetletju islamske države. Senzacionalnost ali resnica? Pokazala bo čas.

Naj sklenem doma: je Cerkev na Slovenskem v letu duhovništva in pastoralnem letu mladih pripravljena na prihodnost, ki jo napovedujejo projekcije, je pripravljena na željo in potrebe ljudi, ki iščejo več? Ali bo evharistični kongres prihodnje leto še eno množično srečanje, ki se bo dotaknil le na površini ali bo segel v globino src in bistvo evharistije?

Komentar je pripravil Blaž Lesnik

 


Ostali članki:
Državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž 5. December 2009 19:00
Peta obletnica umestitve nadškofa Urana 5. December 2009 11:41
Posvet o dilemah in izzivih novega družinskega zakonika 4. December 2009 12:19
Simona Juvan je bila naša gostja 30. November 2009 7:07
Prleki so veseli ljudje 28. November 2009 16:00
Kakšen naj bo medij? 25. November 2009 17:45
Škof Turnšek: letošnji klic dobrote mora biti še glasnejši 25. November 2009 15:23
Novinca v vrhu EU 25. November 2009 14:32
Teden Karitas 22. November 2009 11:12
Petelinček lépo poje 22. November 2009 11:01
Kalan Živčec: Miklavčič se poslužuje metod specialne vojne 18. November 2009 19:16
Nadškof Hočevar za Radio Ognjišče ob smrti patriarha Pavleta 17. November 2009 12:22
Škof Gregorij Rožman ostaja v naših srcih 15. November 2009 16:15
Pogovor ob 50. obletnici smrti škofa Gregorija Rožmana 11. November 2009 18:37
Romana Jordan Cizelj za Radio Ognjišče o novih komisarjih 11. November 2009 11:59
Nuncij v Nemčiji: padec berlinskega zidu posledica zvestobe številnih kristjanov 10. November 2009 12:20
Zahvalna nedelja in pisma slovenskih škofov ob zahvalni nedelji 7. November 2009 10:08
Frančiškovi bratje in sestre parlamentu predali poslanico 6. November 2009 14:58
Janša za Radio Ognjišče o arbitražnem sporazumu 4. November 2009 21:45
Srečanje Katoliških novinarjev Slovenije 4. November 2009 11:56
Bo zgodnji sneg ustavil dela na Pokljuki? 3. November 2009 13:24
Prvi november - dan vseh svetih 31. Oktober 2009 15:04
Napoved svetih maš slovenskih škofov ob prazniku vseh svetih 28. Oktober 2009 19:28
Nadškof Stres: Družina je zibelka življenja in ljubezni, nosilka upanja in prihodnosti! 24. Oktober 2009 15:10
Verske skupnosti v podporo družini 22. Oktober 2009 15:01
Ritem Duha 2009 Alfi in Omegi 17. Oktober 2009 23:17
Sobota rezervirana za Ritem Duha 2009! 15. Oktober 2009 7:24
Pogovor o predlogu družinskega zakonika 14. Oktober 2009 18:47
EU v živo o novo starem predsedniku Evropske komisije 14. Oktober 2009 17:30
Za družino gre! 13. Oktober 2009 10:01