Ta naravni pojav lahko prav dobro služi za razumevanje družbeno-gospodarskega položaja Slovenije.

Nevihta pred očesom

Prvi del orkana je za nami. Za Slovenijo je to bila proslula Pahorjeva vlada, ki je bila najbolj ideološko monolitna vlada v času naše svobode in samostojnosti. Nobene pomladne stranke ni bilo v njej. Notorična je bila nesposobnost celotne vlade, vrstile so se korupcijske afere (od Ultre dalje). Slovenija si je kupovala socialni mir z neverjetnim zadolževanjem. To so bile značilnosti SD-jevske vlade. Nesporazumi v ideološkem monolitu, bitke za obvladovanje slovenskega prostora med kontinuitetniki so nas pripeljali na predčasne volitve. Zgodilo se je brez pomoči opozicije od katere so takrat kakor danes zahtevali, da naj jim »drži vrečo« in pomaga, ko niso bili sposobni zagotoviti lastne večine, ali po demokratično prevzeti odgovornosti za svoje načrte. V hudi stiski so pred napovedano volilno katastrofo iz ZARES-a, LDS-a in SNS-a iztisnili »novo stranko« starih obrazov in ustanovili Jankovićevo PS, ki je s pravim medijskim stampedom postala prva na volitvah. Za opazovalce ostaja spoznanje, kaj je mogoče narediti z volivci v pičlih treh mesecih, kako globoko je uspelo zakoreniniti strah pred drugačnimi in koliko naredi dolgoletno pranje možganov podprto z nenehnim kupovanjem volivcev z raznimi privilegiji.

Rezultati volitev so bili veliko presenečenje. Pahor je rešil SD in jo moral prepustiti populistu, ki dvomi ali je pot k evropski socialdemokraciji prava in se nenehno spogleduje s preživeto ideologijo, mitologijo in gospodarskimi zablodami. Janković se je izkazal za ne-politika, saj ne razume, da je politika umetnost možnega v spoštljivem dogovarjanju in spoštovanju drugače mislečega in njegovi moči, ki se izraža v številu poslancev. DeSUS je zdaj trdno v Erjavčevih rokah, ni se pa spremenila bit starega lisjaka, ki trži svojo stranko v vsaki vladi. Virantova DL je v enem letu izgubila svojo liberalnost in po zgledu svojega predsednika išče le še »anekse« in »svetovalne pogodbe« za to in ono. Stranka, ki naj bi bila na čelu boja proti korupciji, je postala sinonim za korupcijo. V političnem smislu smo dobili poleg »puckizma« in »toniniade« še »virantovanje«. Če sta prva dva sinonima za »naivnost«, ki ji pravijo »mostograditeljstvo« pa je drugo sinonim za korupcijo. Največje presenečenje volitev je bila vrnitev NSi. Njeni volivci so spoznali, da njihova zvestoba stranki, ki ima v sebi velik potencial, omogoča tisto spremembo v parlamentu, ki lahko prinese pomladno vlado. SDS se je spet osmolila saj je ostala druga. Večinska antipatija, celo sovraštvo do JJ pomeni, da ji vedno znova uhaja zmaga na volitvah. SLS ohranja svoje volivce in ne preseneča.

Veliko povolilno presenečenje pa je bila sestava vlade. Po mesecu dni izigravanja, žalostnega in pristranskega navijaštva takratnega, zdaj že pozabljenega, predsednika Türka, so pomladniki vesoljni Sloveniji, predvsem pa stricem iz ozadja, dali lekcijo samostojnega in demokratičnega političnega odločanja. Rešili so Slovenijo pred institucionalno krizo in jo začeli pripravljati na orkan, ki je že besnel. Začeli so reševati gospodarsko krizo, ki jo je povzročila dolgoletna vladavina, predvsem pa nesposobnost Pahorjeve vlade, da bi sama odločala.

Potem pa so na levici »uredili« svoje vrste, sestavili načrt za prevzem oblasti, nagnali svoje somišljenike in druge naivneže na ulice, sindikati so štrajkali in bili proti vsakemu varčevanju, mediji pa so dan za dnem zlivali gnojnico kritizerstva, sovraštva in negativnosti na slovenskega človeka. Izid je znan. Nastopil je čas slamnate vlade, plagiatorstva in prepisovanja. Prišel je čas vlade AB.

V očesu orkana

Naenkrat smo vstopili v mirno oko orkana. Mediji so v svojem zlivanju gnojnice utihnili. Sovraštva in negativnosti, še upravičene kritike in distance ni več. Ta vlada je spet »naša« in zato vse dobro o njej. Ali ste opazili, da se spet piše o RKC in zvonjenju, verskem zakonu in drugih podobnih »velepomembnih« stvareh? Ker se ne sme pisati o kadrovskem cunamiju, o aneksih in svetovalnih pogodbah, ker se ne sme pisati o lustraciji na vseh možnih področjih, je RKC spet aktualna. Sindikati so pravkar podpisali, kar pod JJ nikoli ne bi. Vstajniki so se »usedli« in brez medijske podpore izginili. Drago zadolževanje spet predstavljajo kot uspeh. Kar naenkrat imamo občutek, da je vse v redu.

A vsak razumen človek ve, da smo le v središču orkana. Sprašuje se, »zakaj so zdaj prevzeli oblast, kar lahko pomeni izgubo naslednjih volitev? PS, SD, DeSUS in politični mrtvak DL bi v vsaki normalni državi izgubili volitve a Slovenija je otok nenormalnosti, to smo si že večkrat dokazali.

Edini logičen odgovor, ki vzdrži kritično analizo je: »prihvatizacija«. Vlada AB bo izpeljala še zadnji krog »prihvatizacije« in zato bo Slovenijo zadolžila preko vsake razumne meje. Vemo, da levica skrbi le za svoje osebno bogatenje in to na račun državnih prihodkov. Levica se napaja iz dela tistih, ki delajo v gospodarstvu. Visoke plače v javnem sektorju in milijarde za borčevske penzije ali pa državljanstva za tujce iz bivše Juge, zagotavljajo zadostno število glasov, da so izidi volitev vedno odvisni od vsakega, ki ostane doma in od onega, ki gre volit. Medijski monopol opravi svoje. Tega se bi morali bolj zavedati.

Kakor ob vsakem orkanu tudi v Sloveniji. Oko je najmanjši del pojava. Zato bo navidezen družbeno-gospodarski mir hitro minil. Nastopil po tretji, zadnji del nevihte.

Kriza: ista nevihta še enkrat

Tretji del orkana je vedno najbolj uničujoč. Prvi razmaje, pretrese, napove, tretji uniči. Vlada AB bo Slovenijo dodatno oslabila zaradi iskanja osebnih koristi in zaradi nenehnega kadrovanja. Kadri levice pa so čedalje slabši, bolj anonimni, bolj neizkušeni. Preprosto slabši. Poglejte si ministrsko ekipo, pa boste sami ugotovili, da je kadrovska zasedba porazna in to se pozna na vseh nivojih. Pomladne kadre so v skladu s lustracijsko politiko »dali na hladno«, jih degradirali ali pa tako ali drugače odslovili. Slovenija si kaj takega ne sme privoščiti, ker nas je preprosto premalo, da bi imeli za vsako delovno mesto vrhunskega človeka. A zato bi morala levica sprejeti, da nima monopola nad strokovnjaki… Utopija!

Politično je pot iz krize le ena. Takoj na volitve! Vendar se to ne bo zgodilo, dokler ne bodo dosegli svojih v Murglah določenih ciljev. To je najlažji del naše poti iz krize. Težji je odpoved vsem našim zasebnim in družbenim držam, ki so nas pripeljali vanjo. Sprememba mišljenja in delovanja je tako naporna, da vse kaže, da nas bo vanjo prisilila tuja roka. S Slovenijo ne bo nobenega usmiljenja in nobenega popuščanja. Kar smo sami zapravili, bomo morali tudi plačati. Upati je le, da ne bomo plačevali samo državljani, ampak tudi gnila kontinuitetna elita, ki je korenina vsega zla.

Več komentarejv na Casnik.si

Naklonjeno vreme pohodništvu je v Babno Polje pripeljalo več kot dvesto pohodnikov, ki so se v jutranjih urah zbrali pred rojstno hišo Franka Trohe Rihtarjevega, ki je leta 1913 zapustil domači kraj in se nikoli ni za stalno vrnil.

Številni pohodniki so se lahko najprej udeležili svete maše, ki jo je za notranjske izseljence daroval kaplan Erik Švigelj. Nato pa je po prijavah in jutranjem okrepčilu sledil kulturni program, ki so ga tudi letos oblikovali domačini Magda Mlakar, Domen Šraj in Luka Žnidaršič.

Zavod Rihtarjeva domačija je kot gostjo letos povabil Ljudsko skupino Suhe češplje iz Gradeža blizu Turjaka. Skupina se je predstavila z izvirnim igranjem na kmečko orodje. Za etnološki del kulturnega programa so člani zavoda zdeli ostrnico, z iskrimi vranci je na zapravljivčku prišel tudi Janez Kandare.

Zvone Žigon na Babnem Polju

Organizator je bil še posebej vesel obiska nekdanjega generalnega konzula v Clevelandu dr. Zvoneta Žigona in sedanjega sekretarja na Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki je zbranim tudi spregovoril.

Po končanem kulturnem programu so se pohodniki podali na 18 km dolgo, nezahtevno pešpot, ki povezuje pisateljevo rojstno domačijo z rojstnim krajem njegove matere – Goričice pri Cerkniškem jezeru. Med potjo so pohodnike kot vsako leto izredno gostoljubno sprejeli domačini. Tako so se pohodniki lahko ustavili v kar devetih vaseh in si ogledali osem cerkva.

Ljudska skupina Suhe česplje

Z letošnjim pohodom je Zavod obeležil 100. letnico odhoda Franka Trohe Rihtarjevega v Ameriko. Zbrane prispevke bo Zavod Rihtarjeva domačija namenil prenovi pisateljeve rojstne domačije. Del sredstev bo namenil tudi za beljenje župnijske cerkve sv. Nikolaja v Babnem Polju ter za sušilnico sadja na vrhu. Za številne prostovoljce pa bo zavod pripravil tudi izlet po Notranjsko-kraški regiji.

Aprilske volitve so prinesle precejšnje odstopanje od napovedi in glede na vsedržavni italijanski trend; Slovencem so zagotovile dva predstavnika v deželnem svetu, in sicer svetovalca Igorja Gabrovca in Stefana Ukmarja. Uvodničar se med drugim zamisli v podatek nizke volilne udeležbe in si postavi vprašanje, zakaj je toliko slovenskih volivcev ostalo doma. Potrebna je, pravi, večja prisotnost slovenske stranke na terenu, ki edina lahko jamči stalen kontakt z volivci in spoznavanje njihovih potreb.

V reviji sta objavljeni novela Brinjeka Tanje Vamberger, ki je prejela drugo nagrado za prozo na 41. literarnem natečaju revije Mladika, in dvanajsto nadaljevanje romana v nadaljevanjih Peta avenija in smrtne zagate, ki ga piše Irena Žerjal.

Mladika 2013, številka 4

Jože Bajzek je avtor članka o izvolitvi papeža Frančiška na Petrovem sedežu. V rubriki Moje življenje v Nemčiji se objavljajo spomini Petra Merkùja na Jugoslovansko tragedijo. O sedemdesetletnici spusta prvih primorskih padalcev iz britanskega letala na slovenska tla in o nedavni smrti enega izmed teh, Stanislava Simčiča, piše Ivo Jevnikar. Renato Podberšič ml. pripoveduje zanimivo življenjsko zgodbo Jožeta Breclja iz Žapuž pri Ajdovščini, ki je bil med drugo svetovno vojno ameriški vojni ujetnik in je v ZDA preživel tri leta. Erika Jazbar je pripravila intervju z 95-letnim primorskim duhovnikom, lazaristom Cirilom Čargo, ki je več kot 70 let opravljal duhovniški poklic od Turina preko Kitajske, Sardinije in Kanade do Porčinja. Portret Zravka Toškana, istrskega podjetnika, je pripravil Milan Gregorič.

Na zadnjih straneh revije dobimo Anteno z novicami iz zamejstva in zdomstva.

V mladinsko prilogo Rast sta tokrat pisali Neža Kravos, ki je avtorica uvodne misli »Ali živimo v dobi nezadovoljstva?« in črtice z naslovom »Ne«, in Nicole Parmesan, ki je pripravila intervju s Karen Klobas.

„Papež vsekakor ni skušal izganjati hudega duha, pač pa je, kot to pogosto stori za bolne in trpeče, ki se mu ob srečanju predstavijo, želel moliti za trpečega romarja, ki ga je tisti dan srečal,“ je po poročanju Radia Vatikan pojasnil p. Lombardi.

Ustvarjalci oddaje 'Vade Retro' na televiziji TV 2000 so za mnenje ob svojem posnetku povprašali nekega eksorcista. Ta naj bi papeževo polaganje rok na bolnika in izraz na njegovem obrazu med molitvijo označil kot jasno znamenje za izganjanje hudega duha. V ta namen bodo tej tematiki posvetili celotno naslednjo oddajo, poroča spletni portal tednika Družina. Omenjena televizija se je sicer že opravičila za poročanje, ki je po njihovih besedah bilo „resnično le deloma“.

Dukat je bil že doslej lastnik dobre polovice Ljubljanskih mlekarn, ta delež pa je prevzel od Lactalisa, ki je delnice te družbe lani odkupil od NFD Holdinga, Factor banke, KD skladov, KD banke in Save. Vrednost posla takrat ni bila razkrita, v dobro obveščenih krogih pa se je govorilo o poslu vrednem približno 20 milijonov evrov.

Kot smo že poročali, je Dukat vsem delničarjem Ljubljanskih mlekarn 20. maj postavil kot rok, do katerega lahko prevzemno ponudbo sprejmejo, za delnico pa jim je ponudil 8,75 evra. Zadruge, članice družbe Mlekodela, ki so bile lastnice slabih 24 odstotkov delnic Ljubljanskih mlekarn, so se na skupščini 14. maja odločile, da bodo sprejele prevzemno ponudbo in svoj delež prodale. Ugotovili so namreč, da tudi če obdržijo svoj delež, na poslovno politiko mlekarn ne bodo mogli vplivati.

Negotovost pridelovalcev mleka

Na prodajo poleg številnih kmetov, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka kritično gleda tudi minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan. Že marca, takoj po vnovičnem nastopu mandata, je za naš radio povedal, da se boji, kaj bo prinesla ukinitev mlečnih kvot po letu 2015 in posledično manjši interes predvsem italijanskih mlekarn po nakupu slovenskega mleka.

Kmetijski minister mag. Dejan Židan

"Treba se je zavedati, da Ljubljanske mlekarne niso ene od mlekarn, ampak je to mlekarna, ki po meni dostopnih podatkih še vedno odkupi več kot polovico mleka, ki gre v slovenski proizvodnji na slovenski trg. In tisti ki je kupec (Ljubljanskih mlekarn) ima monopolnost proizvajalca v roki," pravi Židan, ki na tem področju pričakuje velika tveganja in napoveduje:"Kmetijsko ministrstvo in druga ministrstva bodo s tem zelo obremenjena, spet ne po svoji krivdi. Ni kmetijsko ministrstvo prodalo Ljubljanskih mlekarn, kakor ni kmetijsko ministrstvo prodalo Tovarne sladkorja Ormož, kakor ni kmetijsko ministrstvo prodalo Fructala, bomo pa mi to na koncu morali reševati!"

Zadružnemu sistemu po opravljeni prodaji Židan predlaga, naj sredstva iz kupnine koristno uporabi pri ostalih slovenskih mlekarnah, ki so v njegovi lasti, in jih usposobi za konkurenčni boj ne samo v Sloveniji ampak tudi na tujih trgih.

S protestnim pohodom je izrazil razočaranje nad gospodarsko krizo v Evropi. 47-letni lastnik bara iz Trsta je želel na tak način izraziti nasprotovanje Evropski uniji in stanju evra.

„Ustavite ta politični masaker! Politična grozljivka se nadaljuje,“ je v angleščini na transparent zapisal s črno in rdečo barvo, v italijanščini pa nadaljeval: „Pomagaj nam, papež Frančišek.“

Preko skupnosti jezuitov je nekaj mladih jetnikov poslalo pismo papežu Frančišku ter se mu zahvalilo, da je tisti dan preživel z zaporniki, in ga prosilo za molitev.

Nekatera teh pisem se glasijo: „Dragi papež Frančišek! Nocoj molimo za vse žrtve nasilja. Družine ljudi, ki smo jih ranili, potrebujejo ozdravljenje.“

Spet drugo pravi: „Navdušujete me. Obljubljam, da bom trezen.“ in: „Upam, da mi bo dana druga priložnost in bom prejel blagoslov od vas.“

V odgovor je papež Frančišek pred kratkim poslal osebno zahvalno pismo. V njem voditelja programa za pravičnost pri skupnosti jezuitov prosi: „Prosim, povejte mladim ljudem, da se jih spominjam v svojih molitvah.“

Tokratni shod je pripravila Župnija Tišina. Po blagoslovu z Najsvetejšim, je sledila sv. maša, ki jo je ob somaševanju domačega župnika Simona Slano, vodil Boštjan Čeh, župnijski upravitelj na Tišini, ki je navzoče nagovoril v pridigi. Spregovoril je o božji besedi, ki pravi, da naj vedno znova zaupamo v Boga, ker On nikoli ne bo pozabil na nas. „Zato tudi uravnavajte svoje poti po Njegovi milosti, tudi po darovih Sv. Duha. ... Da bi znali pripraviti svojo dušo in srce k Njemu, ki nas vodi.“ Ker smo v Marijinem mesecu maju, so pred nagovorom prisluhnili še šmarničnemu branju z naslovom Živa Cerkev.

Po molitvi za Halasovo beatifikacijo ob koncu sv. daritve, so se verniki zbrali še k molitvi pri grobu Božjega služabnika Danijela Halasa.

Prihodnji Halasov shod bo na krstni dan Božjega služabnika Danijela Halasa, 25. junija v Črensovcih. Ob 13. uri bo kolesarsko romanje po Halasovi poti, ob 16.00 bo molitvena ura v črensovski župnijski cerkvi, ob 17. uri pa sv. maša.

Vabljeni k molitvi za Halasovo beatifikacijo.